Slovenska košarkarska reprezentanca je z zmago zaključila kvalifikacije za svetovno prvenstvo, a na Kitajskem evropski prvaki ne bodo zaigrali, saj so na 12 tekmah zabeležili le tri zmage. Slovenija je sicer med tistimi državami, ki jih je novi kvalifikacijski sistem vsiljen s strani Fibe, še najbolj prizadel. Po sporu med Mednarodno košarkarsko zvezo in vodilnimi možmi Evrolige so Slovenci po pravilu na tekmah ostajali brez evroligaških košarkarjev in Luke Dončića, ki se je preselil v ligo NBA.
"Rezultatsko so bile kvalifikacije neuspešne, a smo nastopali v ekstremno težkih razmerah. Prišlo je do prisilne menjave generacije v največji možni meri. Uporabili smo 27 košarkarjev, le na eni tekmi pa smo zaigrali v vsaj podobni sestavi kot na evropskem prvenstvu. Še vedno smo bili brez Gorana Dragića, Luke Dončića, a smo takrat dobili dvoboj s Črnogorci. Če bi govoril o pozitivni stvari, smo nekoliko razširili bazo igralcev. Za vsakega novega košarkarja je bila udeležba v reprezentanci dobra izkušnja," je po zadnji tekmi kvalifikacij dejal selektor Rado Trifunović.
"Javnost je navajena na zmage. Po osvojitvi naslova evropskih prvakov se je seveda pričakovalo, da bomo zmagovali. Proti Črni gori so zaigrali Gašper Vidmar, Klemen Prepelič, Edo Murić, Jaka Blažič in prepričan sem, da bi se z njimi ob Zoranu Dragiću, ki je po poškodbi zaigral šele na zadnji tekmi, uvrstili na svetovno prvenstvo. Žal ni bilo tako," je še dodal selektor.
Tudi do kvalifikacij za evropsko prvenstvo se ne obeta rešitev nesoglasij v vrhu evropske košarke, zato bo sistem ostal enak. "Za naprej? Fantje bodo naslednje leto eno leto starejši, za sabo bodo imeli izkušnjo več. Predvsem nam je tokrat zmanjkalo centimetrov. Včasih smo imeli kopico odličnih visokih igralcev z Rošom Nesterovićem, Primožem Brezcem, Matjažem Smodišem, Erazmom Lorbkom, zdaj temu ni tako. Prepričan sem, da če bodo sedanji fantje še neprej tako igrali in bo javnost malce potrpežljiva, se bo hitro vse skupaj obrnilo. Martin Krampelj se vrača iz ZDA, upamo, da se bo Jurij Macura razvijal tako, kot si želimo, a rabili bomo čas."
Je sodelovanje s košarkarsko zvezo za prihodnji cikel že dogovorjeno? "Ne, dogovorjenega ni še nič. Vsekakor je moja želja, da ostanem. Malce smo se že pogovarjali, a do odločitve ni prišlo. Normalno je, da si pod drobnogledom, še zlasti po takšnem evropskem prvenstvu, ob porazih pa je razumljivo, da se najprej vsi spravijo na trenerja. Rad bi videl, da imam možnost treniranja s temi igralci kakšen mesec dni in da se moje delo ocenjuje šele takrat. Če pogledamo zdaj Ukrajino... Tudi oni so imeli zdaj na voljo le tri dni za priprave, vendar Ukrajina je ekipa, ki že sedem let igra z istimi košarkarji in istim trenerjem. Vsi se poznajo, pravzprav se vohajo na parketu, mi pa imamo vsakič nove igralce. In to urediti v treh dneh, je misija nemogoče. Če bomo zdaj obdržali neko okostje, bo naslednja leta drugače. Rad bi imel ekipo dalj časa in naj me nato ocenjujejo ljudje, zveza in vsi ostali."
"Meni se pogodba izteče. Dal sem jasno vedeti, da je moja želja ostati selektor, tudi pri zvezi so nakazali, da razmišljajo o tej smeri. Ampak najprej je bilo treba končati kvalifikacije, nato pa bomo sedli skupaj. Zavedali so se, da bo težka situacija, a ob odhodih Prepeliča in Blažiča v evroligo je postala še težja. Amkpak iz vsake situacije se je moč nekaj naučiti."
V nekaterih reprezentancah so sicer zaigrali tudi nekateri evroligaški igralci. Zakaj v Sloveniji ni bilo tako? "V vsaki državi je drugače. V Turčiji je na primer direktiva. Tam predsednik države pove, kaj se mora zgoditi, v nasprotnem primeru igralce čaka kaj grdega. Imaš pa Latvijo, Srbijo... Igralci se morajo sami odločiti. Srbska zveza zagotovo ni klicala v Bayern, da je prišel Vladimir Lučić, on se je sam odločil pomagati. Osebno so se obrnili nanj in on je rekel, da pride. Tudi naši košarkarji bi se morali sami odločiti. Pri tem zveza nima nič."
Ob odsotnosti Gašperja Vidmarja je prišlo predvsem do izraza pomankanje višine pod košem. Ob tem se poraja vprašanje, ali bo Slovenija v prihodnosti iskala novega visokega košarkarja in ga skušala naturalizirati. "Zaenkrat ne."
Kaj pa Anthony Randolph? "Obiskali smo ga v Španiji, a ga o igranju za reprezentanco nismo še nič spraševali, saj nismo želeli biti vsiljivi. Pogovori so bili bolj vljudnostni, beseda je tekla o družini in podobno. A bo zdaj napočil čas, da ga znova povprašamo."
