Preberite še ...

Intervju: Primož Brezec Nova era evropske košarke Vujačić ostaja pri Lakersih

Boštjan Nachbar se po šestih letih vrača v Evropo. 28-letni košarkar je za tri leta obljubil zvestobo moskovskemu Dinamu in postal najbolje plačani košarkar v Evropi. Dravograjčan, ki ima v dresu New Jersey Netsov za seboj najboljšo sezono v ligi NBA, se je za selitev na staro celino odločil tako rekoč v zadnjem trenutku. Igralec, ki je v Evropi nazadnje nosil dres Benettona iz Trevisa, pred tem pa tri sezone igral tudi pri Olimpiji , meni, da je bil v Ameriki podcenjen. V intervjuju za zurnal24.si pa je spregovoril tudi o načrtih po koncu kariere, o najprimernejšem selektorju, medtem ko se je vprašanju o višini pogodbe spretno izognil.

	Nisem si mislil, da bom v Evropo šel pred 33, 34 letom. Želim pa se vrniti v Ameriko. Boštjan Nachbar

Se dober teden po podpisu pogodbe z moskovskim Dinamom že zavedate, kaj ste storili?
V prvem trenutku je bila odločitev težka. Glede na to, da sem se odločil zelo hitro, sem bil kak dan res v šoku (smeh). Tehtal sem med tem, ali naj ostanem v ligi NBA ali naj se preselim v Evropo. To je bil težak problem. Na koncu sem se odločil, da se vrnem v Evropo, in mislim, da sem se prav odločil.

Nekoč se želi vrniti pod NBA obroče. © AFP

Vrnitev v Evropo je bila za marsikoga veliko presenečenje ...
Še dan pred podpisom pogodbe (op. p. s sobote na nedeljo pretekli teden) sem mislil, da se ne bom vrnil na staro celino. Če bi mi v soboto kdo rekel, da grem v Evropo, bi se samo zasmejal in rekel ne. Toda ko sem videl, da sem v NBA iz dneva v dan vedno bolj podcenjen, ponudbe, ki so prihajale, pa so bile nepoštene in nedorasle temu, kar lahko storim na igrišču, sem vedel, da moram nekaj storiti. Kot da so klubi v Ameriki čakali, da mi cena še bolj pade, in bi me lahko dobili za malo denarja. Ekonomija v Ameriki je v krizi in s tem klubi, ki varčujejo in čakajo na leto 2010, ko bo ena največjih tržnic v ligi NBA. Veliko dobrim igralcem takrat poteče pogodba. Vsi seveda želijo dobiti poceni igralce, razen če nisi v idealni situaciji, ko ima klub denar in menja samo nekaj igralcev, kot v primeru Bena Udriha. Ostali igralci, sploh krila, pa smo v čakalni vrsti. Enostavno mi je bilo tega dovolj in sem se odločil za to potezo.

Zakaj ste se odločili za selitev v Moskvo?
V prvi vrsti sem hotel nekam, kjer si me močno želijo. Po drugi strani pa sem želel iti v klub, ki bo imel dobro ekipo in visoke cilje. Seveda pa je bila tudi finančno dobra pogodba. Ni se lahko odreči najboljši košarki na svetu, organiziranosti klubov, potovanjem v prvem razredu, najboljšim hotelom ... Življenje NBA-igralca je luksuz in ni se lahko odreči takemu načinu življenja. Zato sem si rekel, če že pride pogodba iz Evrope, mora biti pa res dobra. In ko je Dinamo enkrat položil karte na mizo, mi je bilo hitro jasno, da si me močno želi in misli resno.

	V ameriških medijih sem sprožil debato o tem, kako predvsem evropski igralci zapuščajo NBA. Boštjan Nachbar

Je na vaš naslov sploh prišla kaka konkretna ponudba iz NBA?
Že zelo zgodaj so se oglasili v New Jerseyju in pripravili dobro pogodbo, s katero bi se dalo lepo živeti. A mi ne gre za denar. Rad bi dobil tisto, kar mi pripada. Igralci, ki imajo enako ali celo še slabšo statistiko, dobivajo ogromne vsote. Zdi se mi nepošteno, da jaz potem dobim drobtinice.

Tudi New York in trener Mike D'Antoni vas nista uspela prepričati?
Tudi New York je bil v igri, pa San Antonio, Cleveland, v zadnjih dneh še Golden State in Atlanta. Vse to so bile denarno gledano dobre ponudbe, toda tistega, kar bi po mojem in po mnenju mnogih lahko zaslužil v ligi NBA, tega ni bilo. Ne mislim pa ostati v Ameriki, če vem, da mi pripada več, kot so mi ponudili.

V NBA je podcenjen, v Evropi je zaželen. © AFP

Kaj je nato pretehtalo na rusko stran?
Najbolj to, da sem dobil tisto, kar si zaslužim, da si me želijo in da sem spoštovan. Če bi bil potrpežljiv in čakal do konca poletja, bi verjetno v NBA dobil neko solidno pogodbo, a za to ni nobene garancije. Vprašanje je tudi, v katero ekipo bi šel, bržkone ne bi bila po mojem okusu. Vedno sem si želel nazaj v Evropo, saj sem imel namen kariero končati v Evropi. Očitno se je situacija nekoliko obrnila. Imam pa zelo trden namen, da se po dveh ali treh letih, ko bom prost igralec, vrnem v Ameriko.

Kako so se odzvali soigralci?
Vsi so me dolgo prepričevali, naj vzamem to ponudbo, saj si s tem rešim eksistenco do konca življenja. Nisem se želel ločiti od NBA. Še dve uri pred odločitvijo sem bil v dvomih, šlo je do konca. Ko sem se peljal v hotel, kjer so me čakali predstavniki Dinama, sem razmišljal, da rečemo ne in gremo stran. Na koncu pa sem le podpisal nekaj, česa nisem pričakoval nikoli v življenju.

Rekli ste, rešili eksistenco. Že razmišljate, kaj boste počeli po koncu kariere?
Možnosti je več. Želim ostati v košarki. Razmišljam, da bi po koncu kariere v sodelovanju s trenerji po Evropi v Kopru naredil svoj poletni kamp, nekaj podobnega, kot je ta v Las Vegasu. Tja bi prišli igralci s svojimi družinami, trenirali in hkrati uživali. Pogoji na slovenski obali so za kaj takega fenomenalni. A pred tem imam še, vsaj upam, kakih sedem do osem let aktivne košarke.

	V Evropi se igra vedno boljša košarka. Pa tudi po finančni plati je stara celina konkurenčna, če ne celo boljša od Amerike. Boštjan Nachbar

Kakšen je pravzaprav točen znesek vaše pogodbe?
Lahko rečem, da je cifra lepa, več kot sem si kadarkoli želel. Gre za eno večjih, če ne celo za največjo pogodbo v evropski košarki doslej. Ko so nekateri govorili o tistih 28 milijonih dolarjev, so pretiravali. Niso pa daleč od resnice (smeh). Toda odločil sem se, da o tem ne bom več govoril, mislim, da je to moja osebna stvar. Zdaj se bom osredotočil samo na košarko in na to, da dokažem, da sem tega zneska vreden.

Postali ste soigralec naturaliziranega Slovenca Arriela McDonalda, s katerim sta bila soigralca že pri Olimpiji. Usoda vaju je spet združila ...
Z Arrielom sva bila takrat dobra soigralca, prijatelja in se že veselim igranja z njim. On je res prava faca, legenda, ki ne pozabi plačati kake večerje (smeh). Že samo to, da bom igral z njim, mi veliko pomeni.

Uroš Slokar bo eden tistih, ki bo dopolnjeval slovensko košarkarsko kolonijo v Moskvi. © Žurnal24

V Moskvi bo sicer v naslednji sezoni prava slovenska kolonija (Smodiš, Lorbek, Slokar ...). Kaj tako vleče v Moskvo, Rusijo?
Finančno so Rusi močnejši od Španije. V Rusiji se igra tudi zelo dobra košarka, kar je dokazala že reprezentanca z naslovom evropskega prvaka. Prvenstvo je zelo izenačeno, saj so mi predstavniki Dinama zagotovili, da se bo letos vsaj 5, 6 klubov potegovalo za prvaka. Mislim, da nobena liga v Evropi nima toliko izenačenih ekip. Klubi pa še kar rastejo. Vemo, kaj v svetu danes pomeni Rusija. To je prav gotovo država prihodnosti.

Pa je Dinamo, ki bo v naslednji sezoni nastopal v pokalu Uleb, sploh dovolj velik izziv za vas?
To je bilo eno prvih vprašanj, ki sem si jih zastavil. Moskovčani imajo visoke cilje, želijo osvojiti pokal Uleb in s tem priti v Evroligo. To je za mene ogromen motiv. Čeprav ne bom igral v Evroligi, imam v svojih rokah možnost, da to izborim. Poleg tega želi biti Dinamo v vrhu ruskega prvenstva in pokala.

Poglejte še ...

Druga plat: Boštjan Nachbar

Kaj pričakujete od novih delodajalcev?
Pričakujem veliko minutažo, saj sem prišel, da igram, in ne da spremljam tekme s klopi. O vlogi še nismo govorili, sem pa prepričan, da bom igral na položaju 3 in 4. Ekipo približno poznam, čeprav še iščejo nekaj igralcev. Glede na to, da se priprave začnejo 1. septembra, bo še dovolj časa za temeljite pogovore.

Kdaj vas lahko spet pričakujemo v dresu reprezentance?
Zagotovo bom igral naslednje poletje.

Boki v reprezentančnem dresu spet prihodnje poletje. © AFP

Kako bi ocenili nastop naših košarkarjev v Atenah? Olimpijske igre v Pekingu so ostale neuresničen cilj.
To je bila še ena zapravljena priložnost. Žal mi je. Če bi se uvrstili na OI in bi me selektor poklical, bi bil zdaj na poti na Kitajsko. Iger pa ne bi komentiral, ker jih nisem videl.

Je čas, da se poslovi selektor Aleš Pipan?
To ni moja odločitev, kot igralec nimam besede. Če bo prišlo do sprememb, si želim, da bi reprezentanca prekinila ta trend in pripeljala trenerja, ki bo v ekipo prinesel nekaj novega, svežega. Po tiho si želim, da bi bil to selektor iz tujine. Potrebujemo profesionalca, ki se bo posvetil reprezentanci, se pogovoril z vsemi igralci, sestavil načrt ... Upam, da bo tokrat drugače zastavljeno, saj se dandanes nič več ne dela na "horuk". Treba se bo dobro organizirati, saj se samo na tak način lahko pride do rezultatov.

Imate v mislih kako konkretno ime?
Mislim, da je kar nekaj trenerjev, ki bi jim bila celo čast voditi tako reprezentanco, kot je Slovenija. S Primožem (op. p. Primož Brezec) sva se pripravljena odreči dnevnicam, ki jih dobimo od KZS, samo da se pripelje pravega trenerja. Igralci pač ne živimo od reprezentance, če nam uspe, pa bom do konca življenja ponosen na to našo malo državo.