Preberite še

Olimpijska pravljica z napako

Izjemna bera olimpijskih odličij na letošnjih poletnih olimpijskih igrah v Pekingu je sprožila upravičena spraševanja o položaju športnikov, ki dosegajo vrhunske dosežke. Predlogi za celovito ureditev njihovega statusa tudi po koncu kariere niso od včeraj, vendar pa se po mnenju sindikata športnikov država doslej ni kaj prida izkazala. Po besedah Dejana Stefanovića , predsednika Sindikata športnikov Slovenije , je ta v zadnjih štirih letih vladi že predstavil konkretne rešitve, vendar za zakonodajne spremembe in sistemske rešitve ni bilo nobene politične volje, zato so se sindikalisti – spodbujeni tudi s pobudo pekinškega olimpijskega zmagovalca Primoža Kozmusa o posebni renti oziroma športni pokojnini – odločili v predvolilnem obdobju, ko predvolilne obljube kar dežujejo, opozoriti predvsem na mačehovski odnos države do športnikov.

Mačehovska Slovenija

Po raziskavi, ki jo je decembra 2006 izvedla družba Ernst & Young prek Svetovne zveze nogometnih sindikatov, je Slovenija med 21 državami uvrščena na zadnje mesto po zagotavljanju pokojninskih, socialnih in davčnih ugodnosti za nogometaše. Po Stefanovićevem mnenju bi to lahko veljalo tudi za vse ostale športnike.

Po oceni sindikata se v naši državi trenutno približno 1500 športnikov poklicno ukvarja s športom, kar pomeni, da je zaslužek iz športne dejavnosti njihov glavni vir preživljanja. Med njimi jih ima trenutno le 660 urejen status poklicnega športnika v skladu z zakonom o športu, za 100 športnikov pa je v času njihove športne poti trenutno poskrbljeno z zaposlitvijo na ministrstvih, v vojski, policiji ali carini. Ti športniki zaslužijo nekaj več kot 800 evrov neto, ta dohodek pa pri večini predstavlja tudi njihov edini redni mesečni priliv, a ne gre za trajno rešitev. Njihova zaposlitev namreč traja le toliko časa, dokler se dejavno ukvarjajo s športom in dosegajo vrhunske rezultate. Ko je športne poti konec in vrhunskih rezultatov ni več, se z njimi prekine tudi pogodba o zaposlitvi, kar pomeni, da izgubijo zaposlitev na ministrstvu in se večinoma znajdejo v težkih razmerah brez ekonomske in socialne varnosti, opozarjajo na sindikatu. Za nameček, ker s koncem kariere upade tudi siceršnje zanimanje javnosti zanje, sodelovanje z upokojenimi športniki prekine tudi večina sponzorjev, ker niso več marketinško zanimivi.

Primož Kozmus je po osvojenem zlatu v Pekingu opozoril tudi na probleme športnikov. © Reuters

V sindikatu tako že dalj časa zagovarjajo tri možne rešitve. Po končanju športne poti bi izjemno uspešni športniki, ki so imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi le za čas športnega udejstvovanja, morali imeti možnost sklenitve zaposlitve za nedoločen čas. Druga možnost je tako imenovano premostitveno zavarovanje, na podlagi katerega bi lahko športnik po izteku kariere v določenem obdobju prejemal denarno nadomestilo. Za dober zgled bi si lahko vzeli Nizozemsko , Belgijo , Francijo in Španijo ter dobre izkušnje teh držav s posebnim poklicnim skladom za športnike in sistemom davčnih olajšav, saj zdaj davkarija športnikom med njihovim kratkim dejavnim in najbolj plodnim obdobjem lahko pobere tudi polovico, opozarja Stefanović, ki rešitev vidi tudi v plačevanju vseh prispevkov športnikom s strani države, podobno kot to že velja za 1500 samostojnih kulturnih delavcev.

Ob športnikih z odličji po mnenju predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča nikakor ne smemo pozabiti tudi na druge športnike, ki se jim je v konkurenci uspelo uvrstiti na olimpijske igre. Vsi so deležni posebnega spoštovanja, poudarja Semolič, ki pričakuje, da bo nova vlada, oblikovana po septembrskih volitvah, rešitve za ureditev položaja športnikov vključila v koalicijsko pogodbo, pripravila ustrezne zakonske spremembe in pokazala, da misli resno. Sindikati bodo vprašanje o ureditvi statusa športnikov sprožili tudi v okviru sprememb zdajšnjega ali oblikovanja novega socialnega sporazuma.

Roman Kejžar se je v dolgi športni karieri ukvarjal predvsem s skrbjo za golo preživetje. © Saša Despot

Na novinarski konferenci je sodeloval še maratonec Roman Kejžar , ki se je v celoti posvetil športu in za dosego najboljših rezultatov pustil službo. V zameno je pričakoval, da se bo uredil njegov status, vendar pa so se takšni njegovi upi izkazali za povsem prazne. V 20-letnem športnem obdobju se je tako ukvarjal predvsem s skrbjo za golo preživetje. Če bi imel status urejen, pa bi se to zagotovo poznalo tudi pri njegovih rezultatih, je dejal. Ob tem je bil Stefanović kritičen tudi do Olimpijskega komiteja Slovenije, ki bi se moral bolj zavzeti za vse slovenske športnike, ki izpolnjujejo olimpijsko normo.