Graham Hill

Prvak: 1962, 1968 Zmage: 14 Prva startna mesta: 12 Najhitrejši krog na dirki: 10 Mesta na stopničkah: 36 Sezone v F1: 18

Med sezono svetovnega prvenstva formule 1 se vsako nedeljo, ko ni na sporedu dirke, vračamo v zgodovino formule 1. Letos mineva 50 let od prve dirke legendarnega Grahama Hilla in 40 let od njegovega drugega naslova svetovnega prvaka.

Začetki – velike sanje ob praznih žepih
Ko se je Graham Hill po koncu druge svetovne vojne pri 23 vrnil z bojišča, je živel od skromne državne podpore (32 šilingov na mesec). Zaposlil se je kot varilec v podjetju, ki je izdelovalo grelne sisteme za avtomobilsko industrijo. Vozniški izpit je zaradi slabih gmotnih razmer naredil šele leta 1952 (s 24 leti). Tedaj je pustil službo in večino časa prebil na dirkališču Brands Hatch, kjer je skrbel za stara Cooperjeva dirkalnika, ki sta bila last lokalne dirkaške šole. Leta 1954 je po spletu srečnih okoliščin nastopil na dirki formule 3 in ob zelo močni konkurenci zasedel odlično četrto mesto. Od tedaj je v dirkaškem klubu iz mehanika napredoval v učitelja. Spoznal je Colina Chapmana, lastnika moštva Lotus.

Graham Hill na VN Francije 1971 © AFP

Prvič je Hill v Lotusov dirkalnik formule 1 sedel štiri leta pozneje, ko je kot moštveni sovoznik Cliffa Allisona nastopil na dirki v Monte Carlu. Ker je imel Lotus precej slabši motor od najmočnejših moštev, so mehaniki Allisonu pred dirko vgradili modificirano različico, ki je bila precej zmogljivejša od osnovne, Hill pa si je na kvalifikacijah kljub slabšemu motorju zagotovil le dve mesti slabši položaj od Allisona. Dirko sta oba končala predčasno. Katastrofalni sezoni, v kateri se je Graham Hill v enajstih dirkah do cilja pripeljal le trikrat, je sledila nič kaj bolj obetavna sezona 1959. Tudi v njej je zaradi okvar dirkalnika odstopil na polovici dirk.

BRM in prvi veliki triumf
Od Lotusa se je Hill zato preselil v BRM (British Racing Motors). V sezoni 1960 se je s tretjim mestom prvič povzpel na oder za zmagovalce. Po sorazmerno mračni sezoni 1961 pa je naposled le prišel čas njegovega triumfa. Leta 1962 je s štirimi prvimi mesti, enim drugim, enim četrtim in enim petim, postal svetovni prvak. Sezona je zaradi odličnih voženj Jima Clarka , ki je leta 1962 prav tako osvojil tri zmage, ostala odprta do zadnje dirke v južni Afriki, vendar je imel Hill pred Clarkom kljub temu občutno prednost v točkah. Ko je moral Clark zaradi okvare motorja nenačrtovano zaviti v bokse in je Hill prevzel vodstvo na dirki, pa je bilo prvenstvo dokončno odločeno. Hill je prvič postal svetovni prvak.

Graham Hill leta 1963 s hčerko Brighete in sinom Damonom © AFP

Vrnitev k Lotusu in drugi veliki triumf
V sezonah 63, 64 in 65 je Hill osvojil po dve dirki na leto. Po skromni sezoni 1966 pa se je vnovič pustil pregovoriti Colinu Campbelu in se vrnil k Lotusu, tokrat kot člen enega od največjih vozniških tandemov vseh časov. Njegov moštveni kolega je postal Jim Clark, ki si je v času, ko je Hill dirkal za BRM, pri Lotusu z lovorikama svetovnega prvaka pridobil sloves najboljšega voznika formule 1. V sezoni 1967 je Hill osvojil dve drugi in eno četrto mesto. Že v letu 1968 pa je z Lotusom postal svetovni prvak. Sezono je sicer tudi tokrat bolje začel Clark, a je na VN Nemčije v Hockenheimu ob koncu ravnine zletel s proge in se smrtno ponesrečil, Hill pa je s tremi zmagami in tremi drugimi mesti na enajstih dirkah pometel z vso konkurenco.

Monte Carlo

Dirka, na kateri je začel in končal kariero. Dirka, na kateri je največkrat zmagal (petkrat). Do leta 1993, ko je Ayrton Senna v Monte Carlu zmagal šestič, ni nihče ujel tega rekorda.

Dirkaška nesreča in začetek poti navzdol
Velika prelomnica v Hillovi dirkaški karieri se je zgodila v sezoni 1969, ko si je na VN Združenih držav Amerike v nesreči polomil obe nogi. Po postopnem okrevanju se je leta 1970 sicer vrnil na stezo, a ni nikoli več prišel v staro formo. V petih sezonah ni več prišel više od petega mesta. Svojo dirkaško pot je Hill končal na isti stezi, kot jo je 17 sezon prej začel. V Monte Carlu se ni uspel kvalificirati na dirko, zaradi česar je moral dogajanje spremljati iz občinstva. Hill je od sezone 1973 dirkal v moštvu, katerega lastnik je bil, vendar mu kljub izdatni pomoči sponzorjev, kot je Imperial Tobaco, ni uspelo izdelati konkurenčnega dirkalnika. Umrl je v letalski nesreči le nekaj dni po omenjeni monaški dirki.