Šport
11 ogledov

Nekoč s cerkve, zdaj prek četrt kilometra

Vikersund Reuters
Za ljubitelje smučarskih poletov se obeta fantastičen konec tedna. Najboljši bodo v Vikersundu lovili nov svetovni rekord.

Naprava Vikersundbakken bo v petek, soboto in nedeljo gostila tri posamične tekme svetovnega pokala. Letalnica, ki svetovni rekord neprekinjeno drži od leta 2011, bo tako morda dočakala nov mejnik v smučarskih poletih.

Med tistimi, ki bodo gotovo blizu rekorda, je tudi vodilni v svetovnem pokalu Peter Prevc. Ob aktualnem svetovnem prvaku v poletih (na Kulmu je Peter Prevc postavil rekord avstrijske letalnice z 244 metri) bodo spet nevarni tudi aktualni rekorder Andres Fannemel (251,5m), njegov rojak Kenneth Gangnes, seveda pa ne gre odpisati niti Nemca Severina Freunda

Domen Prevc zaradi mladoletnosti ne sme nastopati na letalnicah, tako da bodo Slovenijo poleg Petra Prevca zastopali še Jurij Tepeš, Robert Kranjec, Anže Lanišek, Jaka Hvala, Andraž Pograjc in Tomaž Naglič. Ob Prevcu bosta svetovni rekord lovila tudi Tepeš in Kranjec, saj gre za odlična letalca.

Prvi svetovni rekord na smučeh je padel prav na Norveškem. Pred poleti v Vikersundu se velja pobliže spoznati z gibanjem mejnika v letenju na smučeh.

Začetek na cerkveni strehi

Prvi zabeležen rekord v skakanju s smučmi si lasti Norvežan Olaf Rye, leta 1808 je s cerkve v domačem Eidsbergu skočil 9,5 metra daleč. Ob začetku 20. stoletja je rekord Ryevega rojaka Mortena Hansena znašal 32,5 metra, svetovni rekord je v lasti Norvežanov ostal vse do leta 1911, ko jim ga je v domačem Ironwoodu vzel Američan Anders Haugen (46 metrov).

Prvi rekord, ki je bil postavljen na Bloudkovi velikanki v Planici, se je zgodil leta 1934, Norvežan Birger Ruud je poletel do 92 metrov. "Magično mejo" stotih metrov je dve leti kasneje v dolini pod Poncami prebil Avstrijec Josef Bradl (101,5m). Bil je prvi Avstrijec z rekordom, ki je bil do tedaj večinoma v norveških in ameriških rokah, za kratek čas pa so si ga lastili tudi Kanadčani, Švicarji in Poljaki.

Šlibar po desetih letih

Po drugi svetovni vojni je Planici primat vzel Oberstdorf. Tam je zablestel eden od dveh slovenskih rekorderjev - Jože Šlibar. V dresu Jugoslavije je 24. februarja 1961 poletel 141 metrov in podrl kar deset let star rekord Finca Tauna Luira. Šlibar je rekord sam držal dobro leto dni, ko se je z njim na Kulmu izenačil Vzhodni Nemec Peter Lesser.

Planica si je rekord povrnila leta 1969 s poletoma Norvežana Bjørna Wirkole in Čeha Jiříja Raške (156m), takrat že na velikanki bratov Gorišek. V Sloveniji je rekord domoval tudi ob koncu 20. stoletja. Leta 1987 je Poljak Piotr Fijas poletel do 194 metrov in si najboljšo znamko zagotovil kar za sedem let, ko jo je končno sklatil Avstrijec Martin Höllwarth (196m).

Norvežani na vrhu 

Peter Prevc | Avtor: EPA EPA

Rekord je v Planici neprekinjeno ostal kar 24 let (1987-2011), ko je primat prevzel norveški Vikersund. V omenjenem času smo na letalnici bratov Gorišek videli preboj daljave dvestotih metrov - Finec Toni Nieminen je 17. marca 1994 poletel 203 metre. Zadnji planiški rekord je padel leta 2005, Norvežan Bjørn Einar Romøren je pristal pri 239 metrih.


Vikersund je Planico s prvega mesta izrinil leta 2011, ko je Johan Remen Evensen poletel 243 metrov. Na napravi Vikersundbakken smo na valentinovo 2015 videli tudi drugi slovenski rekord - Peter Prevc je pristal pri točno 250 metrih. A rekord je držal le en dan, ko je domačin Anders Fannemel dosegel 251,5 metra, kar je cilj vseh lovcev na daljave še danes.

Vasiljev do 254 metrov

Velja omeniti še Rusa Dimitrija Vasiljeva. Slednji je lani v Vikersundu poletel kar 254 metrov, a se ni mogel obdržati na nogah. Njegov polet velja za najdaljšega v zgodovini, a seveda ni prišel v uradno statistiko.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.