Preberite še ...

Intervju: Joc Pečečnik (20. 10. 2008)

V kakšnem stanju je danes bežigrajski stadion?
Stadion je tak, kot je bil, le da je še eno leto starejši in vsak dan bolj propada. Zaščitili smo ga, kolikor se je dalo, nismo pa od lanskega poletja izvajali nobenih gradbenih aktivnosti, ker za to nimamo nobenih razlogov. Rok, ki smo ga imeli, da bi novembra 2008 začeli delati, bomo zagotovo zamudili za eno leto. Razlogi so jasni, ministrstvo za kulturo je pred zamenjavo vlade umaknilo soglasje, proti državi je bila vložena tožba in zdaj smo z novo vlado zakorakali v novo obdobje. Moram pa reči, da se stvari v zadnjem času vendarle premikajo.

Kako?
Mesto Ljubljana je jasno razpisalo urbanistične smernice, kako naj bi stadion izgledal. Kako visoko se lahko gradi in kje ter tako naprej. V tem času se pripravlja podroben prostorski načrt, ki naj bi bil zdaj sprejet. Vmes smo namreč naredili tudi anonimni natečaj za izbiro arhitekturne rešitve na območju športnega parka. Ta natečaj je bil že zaključen, uradno z zapisnikom in objavo pa bo prvega aprila. Potem bo na potezi spomeniško varstvo, ki mora podati mnenje o njem, in nato bi se mesto odločalo, ali je projekt primeren ali ne.

Joc Pečečnik je na poti do stadiona naletel na številne ovire. © Saša Despot

Ste optimist?
Večjih ovir ne bi smelo biti. Praktično 90 odstotkov žirije so predstavljali strokovnjaki s področja arhitekture in urbanizma. Pričakujemo, da bi nekje do prvega maja ali junija natančno vedeli, ali je vse v redu. In potem bi do konca tega leta dobili gradbeno dovoljenje in začeli graditi.

O gradbenem dovoljenju je bilo v prejšnjih mesecih prelitega ogromno črnila ...
Gradbeno dovoljenje je samo upravni postopek. In še preden zaprosiš zanj, moraš imeti vse ostalo. Če do prvega avgusta ne bom dobil vsega potrebnega za izdajo gradbenega dovoljenja, bom vedel, da tudi dovoljenja ne morem dobiti. Ko bom imel vse dokumente in vsa soglasja, je samo vprašanje, kako hitro bo postopek stekel. Gradbeno dovoljenje je potem samo formalnost. Če bom imel vse dokumente, sem pripravljen nanj čakati tudi do novembra ali pa decembra.

Kako se najnovejša ideja o bežigrajskem stadionu razlikuje od tiste prve, ki ste jo predstavili javnosti?
Ta ideja je boljša. Zato, ker je dobronamernejša do Plečnika. Nekatere potrebne komercialne površine je preselila na južno stran in s tem osvežila stik s Fondovimi bloki. To pomeni, da severni del ni tako natrpan. Mislim, da bodo zadovoljni tako stanovalci kot kulturnovarstveniki. Ideja se praktično ne dotika Plečnika in ne zapira stanovalcev. Meni je ta ideja bistveno bolj všeč. To je prvi projekt, ki ga dejansko imamo na mizi. Tisto prej so bili samo neki kazalci, kaj bi se lahko naredilo. Enostavno nismo imeli urbanističnih smernic in nismo vedeli, kje se sploh lahko kaj postavlja.

	Ljudje me zaradi nekih lestvic vidijo kot bogataša, dejstvo pa je, da sem vse svoje prihranke, delnice prodal in vložil v bežigrajski stadion. V obliki zemljišča, poslovnih prostorov in kapitala. In ta kapital tam stoji. Poleg tega pa imamo stroške z zaposlenimi, ki na tem projektu delajo. Joc Pečečnik

Veliko ljudi še vedno ne ve, v čem je pravzaprav težava Plečnikovega stadiona. Zakaj se dela še niso začela?
Naj razložim še enkrat. Zelo enostavno je. Jaz podpiram kulturnovarstvenike, saj vrhunsko opravljajo svoje delo in ščitijo dediščino. To je njihova naloga. Vendar je v primeru bežigrajskega stadiona po moji nestrokovni oceni to delo arhitekta Plečnika, ki ni kategorizirano enako kot ostala njegova dela. Gre za športni objekt, ki bi v osnovi moral dobiti jasno opredelitev. Ali bo bežigrajski stadion ostal spomenik, kjer bomo v originalu obnovili oziroma popravili vse Plečnikove elemente in ga ohranili kot spomenik. V tem primeru bi morala država zemljišče od nas odkupiti, najeti restavratorski center in to vzdrževati v taki obliki, kot je danes. Če pa bo ostal bežigrajski stadion športni objekt, potem je treba toga stališča kulturnovarstvenikov malo popustiti in narediti ob spomeniku tudi športni objekt. Ta pa po predpisih javnih prireditvenih površin potrebuje parkirišča, stranišča, spremljajoče prostore, ki jih danes na objektu ni mogoče narediti. In samo tu je dilema. Ali bo to ostal športni objekt ali spomenik. Če je pravi odgovor prvi, potem je naša rešitev več kot dober kompromis, da Plečnik ostane nedotaknjen. V tem okviru bomo naredili tudi tiste površine, ki so potrebne zaradi predpisov. In tudi tiste, ki bodo komercialno nosile sredstva, da bomo lahko ta stadion vzdrževali, da bo lahko živel, kot je treba.

Kakšna bo usoda nogometašev Interblocka? © Boštjan Tacol

Koliko ljudi bi našlo delo v Bežigrajskem športnem parku?
Ocenjujemo, da bomo na objektu zaposlili 1200 ljudi. Če to v teh časih ni poslano darilo z neba, potem ne vem, kaj bi lahko bilo.

	Če nogometnega stadiona in infrastrukture v Ljubljani ni, je zgodba, kar se mene tiče, zaključena. Joc Pečečnik

Kaj boste naredili, če pride do črnega scenarija in gradbenega dovoljenja ne boste dobili?
Morate vedeti, da je infrastruktura osnova za našo zgodbo. Že eno leto čakamo in smo finančno izčrpani. Ljudje me zaradi nekih lestvic vidijo kot bogataša, dejstvo pa je, da sem vse svoje prihranke, delnice prodal in vložil v bežigrajski stadion. V obliki zemljišča, poslovnih prostorov in kapitala. In ta kapital tam stoji. Poleg tega pa imamo stroške z zaposlenimi, ki na tem projektu delajo. Moje stališe je sledeče. Če nogometnega stadiona in infrastrukture v Ljubljani ni, je zgodba, kar se mene tiče, zaključena. Klub bomo verjetno kar zaprli. Ali pa ga bomo ... Ne vem, ne razmišljam tako daleč naprej. Vendar to ni grožnja, to je povsem resna logična posledica.

Ali drži, da je bilo v igri za novo lokacijo stadiona tudi zemljišče v Vevčah, kjer sicer domuje klub Alfa Pavleta Kavčiča?
Ne, to ni bilo v igri. Tam smo bili enkrat na ogledu. Ampak v povezavi z nogometno akademijo, ne s stadionom.

Bo Joc Pečečnik slavil v Sloveniji, tujini ali nikjer? © Saša Despot

V kateri fazi je projekt akademije?
Naredili smo celoten projekt, bila naj bi v Črnučah. Tudi to smo mestu oddali kot projekt za sprejem v novem zazidalnem načrtu. To je vse povezano. Če stadion bo, bo na njem komercialna dejavnost. Ta bo pobirala najemnine, vzdrževala stadion in z delom teh sredstev se bo financirala tudi akademija.

	Triestina je zelo zainteresirana, da bi skupaj z nami imela nogometno akademijo. Prepričani smo, da bi oboji lahko imeli veliko koristi. Joc Pečečnik

Ni skrivnost, da se spogledujete tudi s tujino. Je sodelovanje s tržaško Triestino še v igri?
Triestina je absolutno aktualna. V klubu si zelo želijo, da bi prišel. Prepoznali so, da bi z našim znanjem in njihovo tradicijo ter organizacijo lahko veliko naredili. V naslednjih dneh se bom spet sestal z lastniki. V tem trenutku nisem sposoben finančno vlagati v omenjeni klub. Se bodo pa stvari bistveno hitreje odvrtele, ko bomo dobili gradbeno dovoljenje. Triestina ima veliko lokalno podporo. Praktično pol proračuna pride iz province. Ima urejeno infrastrukturo in dobre rezultate v drugi ligi. Potrebuje pa morda organizacijsko-marketinški del na malo višji ravni. Tu smo mi mojstri.

Za kakšno obliko sodelovanja bi torej šlo?
Triestina je zelo zainteresirana, da bi skupaj z nami imela nogometno akademijo. Prepričani smo, da bi oboji lahko imeli veliko koristi. Italija je bistveno bolj nogometno prizorišče kot Slovenija. To pomeni, da bi naša mladina iz Interblocka imela bistveno lažjo pot vsaj v italijansko drugo ligo. Na drugi strani imajo oni težke razmere za postavitev nogometne akademije. Pri nas bi bilo to bistveno lažje.

Pečečnik z županom Zoranom Jankovićem © Saša Despot

	Hertha je zelo zainteresirana, da bi imela akademijo z nami. Klagenfurt se tudi želi srečati z mano. Joc Pečečnik

Ampak Triestina ima navijače, ki so znani po svojem nacionalizmu. Vas ne skrbi, da bi imeli z njimi kaj težav?
Za zdaj nisem imel nobenih slabih izkušenj z njimi. Verjetno zato, ker vedo, da bi s prihodom v Triestino prinesel nov veter. Predvsem pa bi tja prišel delat, kar pomeni, da bi stvari urejal tako, da bi bilo všeč klubu. Vedo, da nisem obubožan, da bi tja prišel zaradi zaslužkarstva. Zaenkrat je bilo veliko simpatij. Če pa bi se pojavile kakšne težave, se tega ne bi loteval. Ker v okolju, kjer nisem zaželen, ne želim delati.

S katerimi klubi se še pogovarjate?
Stike imamo z veliko klubi, ampak nas je malo sram, ker smo v takšni zamudi z gradbenim dovoljenjem. Hertha je zelo zainteresirana, da bi imela akademijo z nami. Klagenfurt se tudi želi srečati z mano. Ampak vse ob svojem času. Najprej moramo počistiti pred svojim pragom.