Je med vami še katera, ki se ob spremljanju nogometnih tekem samo zdrzne in čaka na poplavo
izrazov, ki nimajo smisla? Hja, najverjetneje bi našli kakšno, ki ob besedi ofsajd le skomigne z
rameni in ko sodnik dosodi penal, reče:
"Si videl, zdaj pa je ofsajd." Posledica: vaš moški zavije z očmi in naredi velik požirek
piva, saj mu ob vašem komentarju kri skoraj zavre. Vam ženski ponos brani, da bi se poglobile v
nogometno izrazje, ki zna biti občasno zelo sočno, tako na igrišču kot na kavču? Zdaj je zadnji čas
za to.
Ofsajd
Kaj morate vedeti, da boste vedele, ali je šlo za ofsajd? Najprej bi se bilo dobro
pozanimati, za katero ekipo vaš moški navija. Zakaj? Če bo njegova ekipa v ofsajdu, boste morale
skupaj z njim "prepričevati" sodnika, da to pa že ni bil ofsajd, medtem ko bodo nasprotnikovi
napadalci skoraj vedno v prepovedanem položaju.
In kdaj si v ofsajdu? Igralec moštva, ki napada, je v trenutku podaje izmed vseh igralcev na
igrišču najbližje vratarju. Ni jasno? Poskusimo drugače. Predstavljajte si, da ste v kozmetičnem
salonu, kjer pridno čakate, da bo ura 15.00, ko ste naročeni. Gledate receptorko in odštevate
sekunde, ko kar naenkrat prileti mlada frajla in zahteva, da jo nujno takoj vzamejo, ker se ji
mudi. Med vami in receptorko je zdaj neolikana mladenka, ki je storila "prekršek". Receptorka jo
seveda postavi na realna tla in pove, da je vrsta za vse, še posebej za tiste, ki se niso naročili.
In frajla je bila nogometno gledano v "ofsajdu".
Penal
"Pa to je bil penal, no." Podobni vzkliki so za vas signal, da se je na igrišču zgodilo
nekaj zanimivega. Nekdo je – ali pa tudi ne – storil prekršek v kazenskem prostoru (beri:
na najbolj občutljivem delu igrišča), ki mu po določeni enajstmetrovki sledi boj med strelcem in
vratarjem. Soočita se dva moška. Gledata se iz oči v oči, roke se jima potijo, srce razbija kot
noro. Kar ju loči od veselja ali žalosti, je sodnikov žvižg. Strel z bele točke pomeni skoraj
zagotovljen gol, pod pogojem, da ti ni ime Roberto Baggio ali Christian Vieri, pa tudi David
Beckham jo zna pihniti mimo.
|
|
Budalo, šalabajzer, meksikajner in še kaj
Ob pivu in nogometu se v moških zbudi še en hudič. Brbotanje privede do vrenja, to pa do izbruha poplave žaljivk in kletvic, ki letijo na nasprotnike in še posebej na moškega v črnem s piščalko v ustih. Za "nepravilne" odločitve je kriv nihče drug kot sodnik, ki je "slep, butast, nesposoben" in sploh nima pojma o nogometu, na prvenstvo pa je zagotovo prišel "po vezah". Če je odločitev res sporna, pričakujte vpitje, vstajanje s kavča, zamahovanje z rokami in večje količine popitega piva. Pa še nekaj: če je "prikrajšana" ekipa vašega moškega, nikar ne bodite ob vsem tem tiho kot miške. Vaš trud bo opažen in nagrajen.
Kaj pravijo ženske? |
Čas je, da se dvignemo iz školjke, v kateri smo zaprte in si priznamo, da spremljanje nogometa ni vselej zehajoče opravilo. Najlepše je takrat, ko padejo goli. Še niste opazile, kaj se takrat zna zgoditi? Adrenalin in veselje, ki prevevata strelca, imata velikokrat za posledico slačenje majice. Ko s prepotenega, mišičastega telesa fantje slečejo majice in pokažejo izklesana telesca, lahko od ugodja začnete presti, paziti pa morate, da vam sline ne umažejo kavča. (Ena od prednosti televizijskega prenosa tekem je, da režiserji dobro vedo, kdaj približati kader in koliko časa vztrajati pri bližnjem posnetku. Njami!)
Poleg tega pa boste z osvojenim nogometnim znanjem naredile veselje tudi svojemu moškemu. Ko se bo naslednjič dobil s prijatelji ob kozarcu piva in bo pogovor nanesel na žensko (ne)znanje o nogometu, bo lahko ponosno rekel: "Moja pa vse to ve!" Od ponosa bo žarel in kdo ve – mogoče bo naslednjič celodnevno nakupovanje minilo brez njegovega nerganja.