Če srbsko podjetje Delta Holding ne bo sodelovalo pri projektu Športnega parka Stožice, bodo morali v Mestni občini Ljubljana (MOL) poiskati nove rešitve. Jurij Schollmayer je s partnerji iz tujine pripravljen spet stopiti v ospredje.

Začniva na začetku. Ključni partner v projektu Športnega parka Stožice, srbsko podjetje Delta Holding, je pred umikom. Vas bojda še zanima sodelovanje.
Razpis, na katerega smo se prijavili, je bil razpis za javno-zasebno partnerstvo, predmet razpisa pa je bila 51-odstotna udeležba pri projektu izgradnje Športnega parka Stožice. Ta je sestavljen iz stadiona, športne dvorane in večjega nakupovalnega centra. Če bi bil tak razpis ponovljen, bi se z veseljem prijavili. Saj se ukvarjamo z razvojem, podjetje Multi Corporation je največji evropski razvijalec. Ker je bil za partnerja izbran konzorcij Gradis, Merkur, Energoplan, ne obstaja možnost, da se mi pojavimo. Ker so potem iskali nekega končnega uporabnika in dogovor sklenili z Delto, jim več ne preostane drugega, kot da najdejo novo delto.

"Janković pravi, da je podjetnik. Tako se tudi vede." © Boštjan Tacol

Omenjeni konzorcij je ponujal precej več od vašega, vi pa ste stavili na krajši rok dokončanja. Od kod takšne razlike?
Šlo je za špekulacijo. Za izpolnitev tega roka smo seveda imeli določene pogoje. Če bi bili ti sprejeti, kot je bilo v razpisnih pogojih obljubljeno, bi bil ta rok dokončanja smiseln.

Že boj za projekt je bil dokaj čuden. Kar nekaj kandidatov se je umaknilo pred končno dražbo, ker naj bi bil zmagovalec že znan. Kaj lahko rečete o tem?
Govorilo se je marsikaj. Devet nas je bilo prepoznanih kot usposobljenih, da se prijavimo na ta razpis, na koncu pa smo se pojavili le dvoji. To veliko pove. Mene je presenetila predvsem povsem nerealna cena, ki jo je ta konzorcij ponudil. Moji partnerji so največji evropski razvijalci, na leto delajo nešteto realiziranih projektov takega in še večjega ranga. Nikoli v svoji 30-letni zgodovini niso doživeli poraza s tako številko. Ponavadi je bilo ravno obratno. So daleč največji, za seboj imajo tudi drugo največjo ameriško banko Morgan Stanley, ki je 50-odstotna lastnica podjetja Multi Corporation. Že cena 45 milijonov, ki smo jo ponudili, je temeljila na zelo optimističnih kalkulacijah. Tista naša cena je bila zelo napihnjena, njihova pa povsem nerealna. Kar se danes dogaja, je le posledica tega.

	Mene je presenetila predvsem povsem nerealna cena, ki jo je ta konzorcij ponudil. Jurij Schollmayer

Kaj bi vi storili, če bi bili v čevljih župana Jankovića?
Če je vse potekalo fer, potem mesto nima velikih težav. Moralo bo dobiti bančno garancijo za 20 milijonov evrov. Poleg tega ima podpisano pogodbo s konzorcijem za 81 milijonov evrov. Razlog, da je razpis zahteva partnerja s prihodkom 300 milijonov evrov v preteklem letu, tiči ravno v tem, da če je kaj narobe, imaš od koga kaj iztožiti. Če projekt ne bi bil realiziran, bi moralo mesto razliko od bančne garancije do 81 milijonov od konzorcija izterjati. Torej ne le od Gradisa in Energoplana, pač pa tudi od Merkurja. Če je vse pošteno, bo župan to z lahkoto storil. Merkur je veliko podjetje. Bo že primaknil tistih 60 milijonov.

Je v letu in pol stadion možno zgraditi?
Če me sprašujete, ali mislim, da bo stadion v Stožicah zgrajen naslednje leto, je odgovor ne. Ga je pa možno v letu in pol zgraditi. A mora biti projekt pravilno pripravljen.

Gradbeništvo ste nekoč označili za najbolj pokvarjen posel. Kako da ste pristali v njem?
Gradbeništvo kot tako je povsem normalna panoga. Drugo pa so javni razpisi in večji projekti, s tem pa se ne ukvarjam. Veliko je namigovanj, in tudi projekt Stožice se jih ne more povsem znebiti, da gre velikokrat za ribarjenje v kalnem. Svoje romantično prepričanje, da je možno take projekte dobiti po pošteni, tržni poti, sem že izgubil. Skupaj z Multijem smo sodelovali pri dveh največjih razpisih v Ljubljani, Emonici in Stožicah. Obakrat smo bili eni od dveh in kljub najboljšim referencam nismo bili izbrani. Oba projekta pa stojita, ker sta bila neprimerno pripravljena in sta poskušala nekoga favorizirati.

Schollmayer ne verjame v projekt novega stadiona za Bežigradom. © Boštjan Tacol

Torej vas je "nategnila" politika?
Ne. Nas niso nategnili. So pa Ljubljančani danes žrtve tega, da ti največji projekti niso izpeljani, kot so bili zasnovani. Danes v največji gospodarski krizi v Ljubljani stojita dva projekta v vrednosti 600 milijonov evrov. Naš župan je že večkrat poudaril, da ni politik, pač pa podjetnik. In v teh primerih se tako tudi vede. Politik bi se načeloma vedel bolj v skladu s pravili javno-zasebnega partnerstva. Torej nam v tem primeru politike celo manjka, ne pa da je imamo preveč.

Kako je bilo ...

Konzorcij Gradisa, Merkurja in Energoplana je na razpisu javno-zasebnega partnerstva z MOL na dražbi ugnal konzorcij podjetja Red (direktor je Jurij Schollmayer) s partnerjema Multi Corporation in OAA International II. MOL je za 51-odstotni delež pričakovala najmanj 75 milijonov evrov. Zmagovalci so ponudili 81 in rok izgradnje 30. junij 2010, Red s partnerji pa 45,1 milijona in rok izgradnje 31. december 2009.

V športnih okvirih bo nad vami vedno viselo vaše udejstvovanje v NK Olimpija. Kako se spominjate teh časov?
Žal mi je bilo, da smo izgubili veliko energije in časa. Boli pa me seveda, ko kdaj preberem, da sem grobar Olimpije. Vem, da je spomin ljudi zelo kratek. Mi smo v projekt vložili okoli dva milijona evrov lastnega denarja in bi šel normalno naprej, če ne bi NZS zahtevala, da moramo poravnati dolgove stare Olimpije. Olimpija, ki sem jo prevzel, je bila ustanovljena leta 2002. Jaz sem prišel leto in pol kasneje. S starimi dolgovi nisem imel nič. Je pa res, da bi morala NZS klubu že prej odvzeti pravico nastopanja. Pa ne le Olimpiji, pač pa še osmim drugim klubom. Očitno je šlo nekomu na živce, da smo prišli zraven kot podjetniki z zasebnim denarjem. Kot kaže, so se odločili, da je bolje žrtvovati Olimpijo, kot pa da bi nam uspelo. Meni je žal, nogomet imam zelo rad. Še vedno hodim na tekme, a danes veliko bolj uživam, saj sem neobremenjen.

Vašemu imenu pa vedno pripnemo tudi zgodbo z zemljiščem v zloglasni Jami. Tam naj bi želeli graditi elitno sosesko.
Če bi bilo v tej zgodbi kaj resnice, bi današnji župan to že tisočkrat naredil. Za to ima vse vzvode. Jaz za tisto jamo sploh vedel nisem. Me ni zanimala. Ko sem izvedel, sem videl, da nima zveze z realnostjo, in sem nanjo pozabil. Bile so sicer neke ideje, da če bi nam s tistim kaj uspelo, bi lahko poravnali stare dolgove. Saj bi bilo to premoženje starega kluba. Ampak iz tega ni bilo nič. Zemljišče še danes ni zazidljivo in po mojem mnenju tja bloki ne spadajo. Tisto je športni park. To, kar pa se danes dogaja z bežigrajskim stadionom, je ljubljanska sramota.

Povratek v nogomet ga ne zanima. © Boštjan Tacol

Joc Pečečnik medtem sili v bežigrajski stadion. Vam je to čudno?
To se mi zdi nepotrebna nečimrnost. Jasno je bilo, da obstaja želja po stadionu v Stožicah. Interblock in vsak drug ljubljanski klub bi lahko tam igral. Ne vidim potrebe, da bi moral imeti Interblock svoj stadion. Sploh pa ne na tako nemogoči lokaciji, kjer je stadion pod spomeniško zaščito, ni niti parkirišč, komercialnih površin … Ta projekt je od samega začetka obsojen na propad. Mislim, da bo lahko Joc zelo vesel, če se bo iz tega umaknil in dejal, da mu ne pustijo delati.

Vas je kdaj zamikalo, da bi se vrnili v nogomet?
Ne. Po vseh teh dogodkih sem se umaknil iz javnega življenja. Živim zelo lepo in me ne mika, da bi se kdaj vrnil.