Sodniki so del igre in na žalost (no, če smo pošteni, včasih tudi na srečo) morajo biti na igrišču.
Pripombe na njihove odločitve morajo padati, saj je to sestavni del spremljanja nogometa, a najhuje
je takrat, ko že kmalu po začetku tekme dajo vedeti, da je ena od ekip njihov favorit. In običajno
njihov in moj favorit nista ena in ista ekipa. Kaj to pomeni? Zadnje čase se mi toži po Collini,
vsak napačno dosojen prekršek ali spregledana enajstmetrovka pa mi dvigneta pritisk. Najbolj pa se
"razpištolim" ob očitno zaigranih prekrških. Človek bi pričakoval, da del Piero zna sprejeti in
oddati žogo, ne da bi padel.
Nesporni favoriti
Tekme, kjer ena od ekip velja za favorita, so moja nočna mora. Zakaj? V teh tekmah ni pravega
naboja, poleg tega so favorizirane ekipe pri gledalcih bolje sprejete. Prav zaradi tega se veliko
raje postavim na stran revčkov, ki upajo na čim nižji poraz proti eni izmed nogometnih velesil. To
pa pomeni, da sem po koncu tekme v večini primerov razočarana.
Sebični napadalci
Predstavljajte si naslednjo situacijo. Po daljši igri brez resnih priložnosti na obeh straneh
se končno pojavi priložnost za dobro izveden protinapad. Proti nasprotnikovemu golu stečeta dva
nogometaša, nakar se jima pridruži še tretji. Več kot polovico igrišča vodi žogo en nogometaš, ki
se malo pred kazenskim prostorom tega zave tudi sam. In si reče: "Heh, če sem prišel do sem, bom pa
še do gola." Pa imamo točno tisto, česar si nismo želeli. Namesto, da bi videli čudovito podajo
prostemu igralcu in mogoče gol, smo priča ponesrečenemu driblanju. Zakaj je tako težko podati
prostemu soigralcu, še vedno ostaja ena večjih skrivnosti nogometa.
|
Devetdeset minut igre je včasih lahko živ dolgčas. Še najbolj zagreti oboževalci morajo priznati, da se jim ob dolgočasni igri usta kar sama odpirajo. Če je dolgčas moškim, kako mukotrpna je šele taka tekma za žensko, ki sicer rada pogleda kakšno tekmo, a to zanjo ni življenjsko pomembna zadeva.
A še tako dolgočasna tekma zna miniti zelo hitro in zabavno, če jo spremljate v družbi. Prej ali slej začne kdo glasno komentirati dogajanje na ekranu, bodisi z navdušenjem bodisi z grozo. Še bolj zanimivo zna biti, če so v zbrani družbi privrženci obeh ekip, ki niso pripravljeni dopustiti, da bi njihove ljubljence kdo blatil. Mirno se lahko namestite na kavču s skledo pokovke v naročju in hkrati opazujete dva spektakla. Tistega na zelenici in tistega v vaši dnevni.