Ukinemo SPINS in se vrnemo v kaos

Stavka bo, stavke ne bo. Tak "ping-pong" se je v slovenskih športnih medijih prejšnji teden dogajal vse do začetka tekme nogometne PrveLige Telekom Slovenije med Nafto in Dravo. Lendavčani in Ptujčani so srečanje začeli in s tem je stavka nogometašev, ki jo je organiziral Sindikat poklicnih igralcev nogometa v Sloveniji, padla v vodo. Za zdaj.

Predsednik SPINS-a Dejan Stefanovič je bil tako v zadnjem tednu najbolj oblegan Slovenec. Klicalo ga je tudi po petdeset novinarjev na dan. Z njim smo v mirnem zavetju njegove pisarne spregovorili o propadli stavki in premnogih temah, ki sestavljajo slovenski nogometni vsakdan. Daleč od evropskega glamurja.

Dejan, veliko se govori o enotni pogodbi, ki jo želite omogočiti nogometašem v slovenski nogometni ligi. Za kaj pravzaprav gre?
Mi smo za poenotene pravice. Ne ščiti nas nobena kolektivna pogodba niti zakon o delovnih razmerjih, ker imamo status poklicnih športnikov, ki je izenačen s statusom samostojnega podjetnika. Torej vse pravice, ki so bile izbojevane skozi stoletja, za nas ne veljajo. Pred kratkim sem zasledil anketo na internetu in vidim, da se okoli 40 odstotkov javnosti sprašuje, kako si sploh upamo stavkati. Javnost nas ne dojema kot delavce. Delovno-pravna zakonodaja pa je namenjena ravno temu, da varuje šibko stranko. Šibka stranka v razmerju med klubom in igralcem pa je vedno igralec. Tudi najboljša pogodba v Sloveniji je slabša od tiste, ki bi jo imel nogometaš, če bi sklenil redno delovno razmerje. Status poklicnega športnika obstaja le zato, ker so z njim povezane določene davčne ugodnosti. Prišlo pa bo do tega, da bodo ta status ukinili, že zdaj je sporen. Že naslednji teden bomo šli na delovno sodišče, ki mora razsoditi, da je nogometaš tudi v Sloveniji delavec, kot povsod po svetu.

"Vlada nas diskriminira in ne upošteva naše specifike." © IFP

V Sloveniji verjetno nogometaši podpisujejo zelo "pisane" pogodbe.
Enotna pogodba ščiti tudi tiste mlade igralce, ki si med pogovori s klubom ne morejo izmišljevati. Kar jim klub ponudi, podpišejo. Tipičen primer takih pogodb imamo v Mariboru, kjer igralci podpisujejo pogodbe, s katerimi se odpovedujejo zamudnim obrestim. Drugi primer so pogodbe v Celju, kjer ima samo klub pravico, da enostransko prekine pogodbo. Tretji primer je Gorica, ko klub lahko enostransko prekine pogodbo na škodo igralca, če meni, da ni izpolnil določenih kriterijev. Pa še odškodnino lahko zahteva. Kar je v nasprotju s pravilnikom o statusu in registraciji igralcev.

	Nekateri igralci v prvi ligi igrajo za 500 evrov bruto, spet drugi za deset tisoč. Stefanovič o plačah v PrviLigi Telekom

Ali pri nogometaših v slovenskih nogometnih klubih sploh obstaja redna zaposlitev?
Nekateri klubi to počnejo prek sponzorjev, kar je sporno. Ne bom govoril o klubih, saj jih lahko obišče delovna ali davčna inšpekcija. Vlada nas diskriminira in ne upošteva naše specifike. Imamo kratko delovno dobo, obdavčeni pa smo kot vsi ostali. Sicer je vlada pred kratkim sprejela neko dopolnilo k zakonu o dohodnini, s katero nas je izenačila s kulturnimi delavci in svobodnimi novinarji, a le do meje 25 tisoč evrov. Se pravi, 40 odstotkov nominiranih stroškov. Tisti, ki ta znesek preseže, ne uživa več 40 odstotkov, pač pa 25. Pa še to le do 42 tisoč evrov bruto. Pozabljajo pa tudi, da kulturnikom in novinarjem vlada plačuje prispevke. Nam jih ne. Poleg tega oni delajo 40 let, ne deset ali manj kot mi.

Vztrajate tudi pri ustanovitvi garancijskega sklada.
Zadevo smo pred več kot letom predstavili na seji združenja. Danes ugotavljamo, da ne vedo, za kaj gre. Pred tremi ali štirimi leti, ko so propadle Olimpija, Mura in Ljubljana, je veliko igralcev ostalo brez zasluženih prihodkov. V Italiji je leta 95 propadel Palermo, 25 igralcev je ostalo na cesti in zanje se je potegnila cela ligaška piramida. Takrat so ustanovili garancijski sklad. Na začetku sezone vsak klub prispeva določena finančna sredstva in s tem zagotovi izplačila iz tega sklada, če kak klub propade.

Proračun SPINS-a je okoli sto tisoč evrov. © IFP

Kakšne sploh so plače igralcev v Sloveniji?
Nekateri igralci tudi v prvi ligi igrajo za minimum, za petsto evrov bruto. Kar je po pravilniku o statusu in registraciji igralcev na meji med amaterjem in profesionalcem. Nekateri igralci pa dobijo tudi po deset tisoč evrov. Ta razpon je velik in se veča. Ker imamo dobro in slabo plačane igralce, je potrebna univerzalna zaščita. Če klub kaznuje vse igralce s 500 evri, to pomeni za nekatere tudi celo plačo, za nekatere pa pet odstotkov. To je namen in smisel enotne pogodbe. Da se določi, do kod klubi lahko gredo.

Od kod se financira SPINS in kakšen je vaš status osebno?
Imam svoje podjetje, prek katerega opravljam pravno svetovanje za sindikat. SPINS se okoli 20-odstotno financira iz članarin, preostalo pa iz solidarnostnih fondov FIFPro ter prodaje pravic javne podobe igralcev, v tem primeru reprezentantov. To je spet tihi dogovor med FIFO, UEFO in FIFPro-jem, po katerem slednji trži pravice do računalniške industrije. Pred tem dogovorom se v računalniških igrah ni dalo uporabljati imen slovenskih igralcev.

Kakšen je letni proračun SPINS-a?
Okoli sto tisoč evrov. S tem komaj preživimo, samo zadnji projekt igralcev brez pogodb je denimo stal 25 tisoč evrov.

Kakšne izkušnje imate z agenti igralcev?
Ugotavljamo, da so podhranjeni, kar se tiče znanja. Kontakte sicer imajo in prek njih poskušajo najti igralcem klube, ko pa pride do težav, se obračajo na nas. Oziroma njihovi igralci pri nas iščejo zaščito. Agenti v tujini igralcem organizirajo bivanje, jim uredijo pravno-formalne zadeve v državi, v kateri igrajo, in podobno. To opravičuje tistih deset ali 15 odstotkov od bruto zneska, ki ga igralec dobi. Ne pa samo plasiranje igralca.

"Ljudje pa sploh ne vedo, kaj se dogaja in kdo jih ščiti pred lakomno državo." © IFP

Veliko pritožb iz igralskih vrst prihaja tudi zaradi neizplačanih premij. Še v najbolj urejenih klubih te zamujajo tudi do enega leta.
Tudi več. Igralci Gorice sploh niso dobili premij, ker imajo vezane na uvrstitev. Potem pa so kaznovani, kot je bil zadnji primer, z 800 evri zaradi nekih kartonov oziroma izgubljenih žog. Se pravi, da obstajajo neki pravilniki o nagrajevanju in kaznovanju, ki jih igralci sploh ne podpišejo, kjer se pavšalno meni, da se strinjajo, če jih je podpisal kapetan, kar ni res. Potem jih pa kaznujejo, čeprav v zakonu o delovnih razmerjih piše, da ti kazni sploh ne moreš naložiti, če to ni navedeno v pogodbi. Športna sfera v Sloveniji stoji na trhlih temeljih brez kakršnekoli pravne podlage. Gre za neke klubske pravilnike, ki določajo malo morje reči, ki so povsem enostranske. Na tako razmerje ne bi pristal noben delavec v Sloveniji.

	Igralce, ne moreš kar neupravičeno odstraniti s treningov. To pa je Zlatko Zahovič januarja naredil šestim. Dejan Stefanovič

Mnogi pravijo, da ste populist, da vse počnete le za medijsko izpostavo. Kako gledate na to?
Mediji me kličejo, kaj naj jim rečem? Da ne dam izjave? Populist v kakšnem smislu? Nekdo se mora izpostaviti. Igralci se nočejo, saj bi bili prvi na odstrelu. Od vseh igralcev sem imel zagotovila, da stavka bo, seveda z določenimi vprašanji in podvprašanji. Šele 35 minut pred prvo tekmo sem dobil odgovor igralcev Nafte, da bodo igrali. In potem se je vse porušilo kot domine. Čeprav so nekateri klubi še vedno želeli stavkati, pa sem jim rekel, naj tega ne počnejo, saj bi se borili za nekoga, ki stavke ni podprl. To je nekaj normalnega, nekatere stavke so uspešne, nekatere ne. To ne pomeni, da ne bomo stavkali čez tri tedne. Ljudje sploh ne vedo, kaj sindikati delajo. Kdo se bori za proteze? Ali pa pokojnine. Sindikati ogromno delajo, ljudje pa sploh ne vedo, kaj se dogaja in kdo jih varuje pred lakomno državo. To je žalostno. Ljudem je vse samoumevno. Nogometaši ne vedo, kaj je bilo pred petimi leti. Če zdaj ukinemo sindikat, kar bi se zgodilo z mojim odstopom, bi se v pol leta vrnili v kaos, kakršen je vladal pred petimi leti. In ki še vedno vlada v rokometu in košarki, kjer igralci ne uživajo nobene zaščite.

Enotna pogodba bi razbremenila tudi našega sogovornika. © IFP

Pred petimi leti je bilo torej vse bolj po "kavbojsko"?
Zagotovili smo tako pravno zaščito, da klubi igralce pustijo pri miru. Ampak to delamo z grožnjami, ki nimajo pravne podlage. Pravna podlaga bi bila ta enotna pogodba. Primer: igralce neupravičeno odstraniti s treningov. To ni nikjer zapisano, Zlatko Zahovič pa je januarja to naredil šestim igralcem. In takrat mora komisija presoditi, ali je to diskriminacija ali ne. To ni zapisano. Zato se vrtimo okoli nekih splošnih pravic civilnega prava in o vsakem posameznem primeru bi morala presojati komisija. Moti me še nekaj. Naši lanski predstavniki v posameznih klubih so zdaj športni direktorji, imamo recimo primer Sešlarja in Dabanoviča. In zdaj nekateri iskreno nasprotujejo nečemu, za kar so se pred pol leta bojevali. Kar je smešno in kaže na to, da ti ljudje nimajo hrbtenice. Imamo tudi igralce, ki računajo na delo v trenutnem klubu in zato delajo proti soigralcem.

Kolikor ur na dan delate in kdaj vas čaka kaj dopusta?
Ne bom o urah, ker bo kdo rekel, da si izmišljujem, ampak zame neki delovno-pravni normativi ne veljajo že štiri leta. Ta enotna pogodba je bila namenjena tudi temu, da se me razbremeni (smeh). Razbremenila bi me vsaj 70-odstotno.