Prvi mož slovenskega nogometa je konec minulega leta preživel na trnih. Epilog zgodbe s Srečkom Katancem se ni razvil po njegovih željah, vseeno pa se v slovenskem nogometu obeta kar nekaj sprememb.
Rudi
Zavrl
je bil eden tistih, ki so se po neuspehih reprezentance znašli pod hudim
plazom kritik tako navijačev kot tudi nekaterih znanih imen slovenskega nogometa, ki razloge za
neuspehe pripisujejo tudi njegovemu dve desetletji trajajočemu mandatu na čelu Nogometne zveze
Slovenije. Zavrl je prepričan, da dela zgolj v dobro slovenskega nogometa, a se žal stvari
dostikrat ne razvijejo v pričakovani smeri. V letu 2008 na NZS zagotovo ne bodo mirovali. Mlada
reprezentanca bo dobila nove vodstvo, reprezentanca se bo po daljši odstotnosti vrnila v
Maribor
, Rudi Zavrl pa verjetno zaključuje svoj zadnji mandat. Prvi mož
slovenskega nogometa je v pogovoru za
Zurnal24
razkril še marsikaj zanimivega.
Gospod Zavrl, začniva kar z najbolj aktualno temo. Po tednih čakanja na končno odločitev Srečka Katanca smo le dobili njegov odgovor. Kako ste sami sprejeli njegovo odločitev?
Njegova odločitev je profesionalna in tudi sam na to zadevo zgledam zgolj iz tega vidika in ne tako čustveno kot nekateri. Res je, da že imamo selektorja, ki ima z nami podpisano pogodbo, vendar pa imam jaz kot predsednik to dolžnost, da poskrbim za najbolj optimalne kadrovske poteze. Odločitev je bila plebiscitarna in glede na dejstvo, da ima Katanec v slovenski javnosti še vedno neizčrpan kredit, bi bila moja pasivnost v tem primeru nekako nesprejemljiva. Je pa res, da je celotna zadeva sama po sebi malce kontradiktorna, vendar takšna je pač realnost.
Srečko Katanec je kot enega izmed razlogov za zavrnitev navedel tudi silen pritisk slovenske javnosti. Je bilo v ozadju morda še kaj več?
S Srečkom sem govoril o tem, vendar se v razloge za njegovo odločitev na tem mestu ne bi poglabljal. Katanec je specifična osebnost ter strokovnjak na svojem področju in kot mi je znano, je imel poleg naše na mizi še nekaj resnih ponudb. Želeli so ga Slovaki, Madžari, celo nek klub iz Združenih arabskih emiratov. Verjetno je začutil, da lahko z Makedonci naredi korak naprej. Katanec ima svoje razloge, kar je seveda prav. Sam obžalujem njegovo odločitev, vendar pa to v ničemer ne spreminja vloge selektorja Matjaža Keka in s tem nikakor nismo hoteli rušiti njegove avtoritete in kredibilnosti. Res je vse skupaj malce nasprotujuče, toda za svojo odločitvijo stojim.
Kot ste že sami rekli, se ta poteza predvsem s stališča obstoječega selektorja lahko zdi
sporna. Se je vaš odnos z Matjažem Kekom ohladil po zadnjih dogodkih?
Upam, da ne. Veste, saj tukaj sploh ne gre za mojo podporo, na koncu koncev se vse skupaj končuje na igrišču. Moramo si postaviti realne cilje in temu slediti. Mislim, da v tem procesu en posameznik ne more odločujoče vplivati na ničesar. Objektivno dejstvo je, da je vodstvo NZS ne glede na menjavo generacije pričakovalo več. Zelo zaskrbljujoč je upad zanimanja javnosti in anemičnost gledalcev na tribunah, kar je seveda posledica anemične igre. Ne zahtevamo zmag za vsako ceno, a poanta je v tem, da si vedno vsaj konkurenčen. Ko doma igraš z reprezentancami kot so Nizozemska, Romunija ali Bolgarija moraš biti vsaj enakopraven tekmec. To je hiba, katero moramo popraviti.
Govori se, da je bila vaša ponudba boljša od makedonske. Lahko poveste kaj več o tem?
Mislim, da je bila naša ponudba konkurenčna, če ne celo boljša. Denar pri tej zadevi ni igral osrednje vloge.
Lahko iz vsega tega sodeč sklepamo, da bo Matjaž Kek ostal na klopi reprezentance vse do
izteka pogodbe?
Kek ima pogodbo z nami še za ta kvalifikacijski cikel. Kmalu bomo zavihali rokave, saj se počasi pričenjajo prijateljske tekme. Februarja igramo z Danci, marca v Zalagaerszegu z Madžari, za majski termin pa se trenutno pogovarjamo s Švedi in Turki. Nato sledi kvalifikacijski cikel, tako da bo preizkušenj zagotovo več kot dovolj. V Bratislavi bo 15. in 16. januarja govora o razporedu tekem, tako da je bolj ali manj vse znano.
Žreb kvalifikacijske skupine za uvrstitev na svetovno prvenstvo vam je namenil predvsem nasprotnike iz vzhoda Evrope. Medtem, ko verjetno te ekipe niso nepremagljive, je po drugi strani verjetno s finančnega vidika takšna skupina manj "prijazna“ za blagajno nogometne zveze.
To je sicer res, vendar pa je v tem primeru vseeno govora o vrhunskih reprezentancah. Poljska je v zadnjem času stalna udeleženka velikih tekmovanj, o Čehih pa tako ali tako ne velja zgubljati besed. Kar se finančnega dela tiče – aranžmaji so odvisni od iger, kar pomeni, da bo štadion poln ne glede na nasprotnika. Če igraš slabo, gledalcev ni, logika je tukaj preprosta. Drugi del temelji na prodaji televizijskih pravic. V tem primeru gre za dolgoročne pogodbe in enkraten žreb s finančno manj atraktivnimi nasprotniki ne pomeni večjega izpada prihodkov.
Kako pa so se medle igre reprezentance odražale na poslovanju nogometne zveze?
Zveza je imela v vsem tem času stabilno financiranje s proračunom nekje blizu petih milijonov evrov na letni ravni. Do sedaj smo ta sredstva uspeli zagotoviti in upam, da bo tako še naprej. Res pa je, da s slabšimi igrami pride do manjšega zanimanja sponzorjev. Vse je povezano.
Marsikdo meni, da je igranje v Celju še dodaten hendikep za reprezentanco. Atmosfera je turobna, tudi številni igralci trdijo, da je bilo na Bežigradu povsem drugače. Kaj nameravate ukreniti glede tega?
Celje je zgolj posledica stanja infrastrukture pri nas. Na Bežigradu je bil krasen ambient, vendar pa ta štadion ni izpolnjeval kriterijev Uefe in sam sem le hvaležen Celjanom, da so uspeli zagotoviti tak štadion kakršen pač je. Moj pogled je tak: če dobro igraš in zabavaš publiko, se bodo gledalci zagotovo odzvali. Spomnite se tekme z Norveško. Takrat smo izgubili z 2:3, vseeno pa so gledalci zadovoljni zapuščai stadion.
Pa Maribor?
Maribor je povsem odprta opcija. Mislim, da ni razlogov, zakaj tekem ne bi odigrali tudi tam. Po mojih informacijah naj bi bil štadion nared do junija. Ko bo znan razpored tekem, bomo tudi določili, koliko tekem se bo igralo v Celju in koliko v Mariboru.
Obrniva se še malce k delu NZS in še bolj konkretno vašemu delu. Ni malo takšnih, ki
trdijo, da ste na čelu zveze že občutno predolgo. Za slabe rezultate reprezentance je po mnenju
javnosti kriva tudi nogometna zveza. Kako odgovarjate na te očitke?
Možno. Neposredne povezave med vodenjem zveze, predsednikovanjem in rezultati ni. Tudi v evropski praksi takšnih primerov ni. Po tej logiki bi moral predsednik angleške nogometne zveze odstopiti dan po izpadu reprezentance iz evropskega prvenstva. Ne poznam primera,v katerem bi se moral predsednik zveze posloviti zaradi slabih iger. Vodenje nogometne zveze je vse prej kot zgolj članska reprezentanca: gre za sistem, ki je sestavljen iz številnih podsistemov kakršni so denimo delo s sodniki, trenerji, mlada reprezentanca, mednarodno sodelovanje itd. Bežno sem seznanjen z javnomnenjskimi raziskavami. To lahko primerjamo tudi s politiki. Le-ti ne odstopajo na podlagi javnomnenjskih raziskav, a posledice svojega delovanja čutijo na volitvah. Najbrž bi bila to tudi v mojem primeru najboljša rešitev. Legitimnih variant je veliko.
Vseeno se zdi, da pritisk ne pojenja. Preživeli ste že več poskusov menjave oblasti na čelu na NZS, kritike pa ostajajo enake, če ne celo hujše.
To, da nekoga moti, da sem predolgo na čelu zveze je povsem utemeljen razlog. Ni pa to za evropske razmere kakšna posebna izjema. Poznam celo vrsto predsednikov, ki imajo še daljši mandat kot jaz. Tako ali tako pa se moj mandat izteče letos. Mislim, da je premislek o tem, kdo bo vodil nogometne zvezo v prihodnosti, zelo pomemben in da je hkrati ključnega pomena za funkcioniranje zveze.
Boste ponovno kandidirali?
Ne bi rad špekuliral, toda če že hočete – trenutno sem precej bližje odgovoru ne kot da.
Še posebej ostre so kritike nekaterih članov t.i. zlate generacije. Pri tem mislim predvsem na Zlatka Zahoviča in Mirana Pavlina. Oba trdita, da ste na NZS zaprli vrata vsem nekdanjim tvorcem slovenske reprezentance.
To ne drži. Povejte mi, kako jih ne spustimo zraven? Saj smo vendarle Milaniču ponudili selektorsko mesto! Drug problem je, če ta nekdo svoje delo pogojuje še z nečem drugim. Veliko fantov se počasi vrača v nogomet, recimo Zahovič, Milanič, Simeunovič, slišim, da tudi Aleš Čeh. Vrata so odprta. A vedite nekaj: če je nekdo včasih igral za reprezentanco, pa četudi dobro, mu to še vedno ne daje pravice, da si sam po sebi lasti nekakšne funkcije. Izkušnje iz tujine kažejo, da to ni dobro. Pa ne glede na to, ali je govora o trenerskem delu, o menedžerskem poslu ali pa nenazadnje tudi o predsedovanju nogometni zvezi.
Medijskemu obračunavanju med recimo temu dvema frakcijami ni konca. Včasih ste bili karikirano rečeno del iste posadke. Kdaj je sploh prišlo do kratkega stika?
Iskreno povedano, ne vem. Tega ne bi rad pogreval. Mislim, da sem sam kolateralna škoda dogodkov iz Koreje med znanimi akterji, ki sami niso znali ali hoteli razrešiti spora. Pri tem seveda mislim na nekdanjega selektorja in kopico vrhunskih igralcev.
Zaskrbljujoče je tudi stanje v mladi reprezentanci. Kako ste zadovoljni z doseženim?
Pogodbe se iztekajo. Selektorju Zupanu in mojemu bratu po odločitvi NZS-ja le-teh ne bomo podaljšali. Ti ljudje so prisotni že dalj časa in menim, da je potrebno narediti spremembe. Rezultati niso najboljši, sploh če jih primerjamo z dosežkim prejšnje generacije.
V številnih reprezentancah igra čedalje več naturaliziranih nogometašev, v naši soseščini
pa ni prav nič nenavadnega, da barve izbrane vrste zastopajo tudi nogometaši, ki so rojeni v
tujini. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Do tega vprašanja sploh nimam negativnega odnosa. Tega do sedaj nismo prakticirali iz preprostega razloga – ker ni bilo izbire. Naredimo vzporednico s Hrvaško. Tam za izbrano vrsto igra pet ali šest nogometašev, ki sploh niso rojeni na Hrvaškem in tam nikoli niso igrali. To je geneza nečesa drugega, recimo temu zdomstva. Številni politični in ekonomski emigranti se počasi vračajo, pri nas pa takšnih primerov ni. Sicer spremljamo nogometaše našega porekla in verjetno se boste spomnili Rajka Tavčarja ali recimo Rudija Isteniča. Če kdo želi igrati za Slovenijo, s tem ne bo nikakršnih težav.
Sami ste do sedaj še vedno prisegali na slovenske trenerje. Številne reprezentance z vzhoda Evrope so v zadnjih letih na selektorski stolček pripeljale zveneča trenerska imena. Ste tudi sami kdaj razmišljali o tej možnosti?
Tuji trenerji ogromno stanejo. Pri nas je potrebno najprej definirati, kaj sploh hočemo od tujega trenerja. Pri nas trenerje iz območja nekdanje Jugoslavije ne smatramo ravno kot tujce in vprašanje kakšno zaupanje javnosti in ugled bi trenerji s tega področja uživali pri nas. Na načelni ravni nima nihče nič proti. Drugo so trenerji iz t.i. razvitega sveta, kot recimo Klaus Toppmoller, ki vodi Gruzijo. Zaenkrat o tem še nismo razmišljali in smo selektorja iskali kar na slovenskem prostoru.
Znano je, da ste v dobrih odnosih s prvim možem Uefe Michelom Platinijem. Pred časom se je
celo govorilo, da bi vas rad zaposlil na sedežu evropske nogometne zveze. Je na tem kaj
resnice?
Platini je preprost in nekonflikten človek, s katerim smo vsi v dobrih odnosih. Vnesel je veliko novost, saj je z njegovim prihodom delo predsednika Uefa postalo profesionalna funkcija. On se je preselil v Nyon, tam živi in vsak dan redno hodi v službo. Z njim sem sicer v stikih, vendar konkretne ponudbe za delo nimam. Je pa res, da je Uefa angažira veliko funkcionarjev, dela tam nikoli ne zmanjka.
Jože Pečečnik je pred časom izjavil, da bi vas rad zaposlil v svojem klubu. Gre tukaj zgolj za nekakšne hipotetične možnosti ali sta dejansko imela tudi kakšen bolj konkreten pogovor?
Enkrat sva se o tem res pogovarjala. Dokler imam ta mandat seveda o tem ni možno govoriti. To delo me zanima, seveda pa je to spet odvisno od številnih dejavnikov. Glede na moje izkušnje in staž v nogometu bi verjetno lahko bil koristen tudi na kakšnem drugem položaju.
Gospod Zavrl, glede na to, da smo vstopili v novo leto, nam zaupajte še kakšne so vaše želje.
Zagotovo si najbolj od vsega želim, da bi bila raven slovenskega nogometa višja kot je bila do sedaj. Rad bi, da bi reprezentanca igrala bolje, saj ljudje stanje nogometa merijo predvsem po uspehih izbrane vrste. Moramo pononvo pritegniti gledalce. Mislim, da je ta generacija tega sposobna.
Gospod Zavrl, začniva kar z najbolj aktualno temo. Po tednih čakanja na končno odločitev Srečka Katanca smo le dobili njegov odgovor. Kako ste sami sprejeli njegovo odločitev?
Njegova odločitev je profesionalna in tudi sam na to zadevo zgledam zgolj iz tega vidika in ne tako čustveno kot nekateri. Res je, da že imamo selektorja, ki ima z nami podpisano pogodbo, vendar pa imam jaz kot predsednik to dolžnost, da poskrbim za najbolj optimalne kadrovske poteze. Odločitev je bila plebiscitarna in glede na dejstvo, da ima Katanec v slovenski javnosti še vedno neizčrpan kredit, bi bila moja pasivnost v tem primeru nekako nesprejemljiva. Je pa res, da je celotna zadeva sama po sebi malce kontradiktorna, vendar takšna je pač realnost.
Srečko Katanec je kot enega izmed razlogov za zavrnitev navedel tudi silen pritisk slovenske javnosti. Je bilo v ozadju morda še kaj več?
S Srečkom sem govoril o tem, vendar se v razloge za njegovo odločitev na tem mestu ne bi poglabljal. Katanec je specifična osebnost ter strokovnjak na svojem področju in kot mi je znano, je imel poleg naše na mizi še nekaj resnih ponudb. Želeli so ga Slovaki, Madžari, celo nek klub iz Združenih arabskih emiratov. Verjetno je začutil, da lahko z Makedonci naredi korak naprej. Katanec ima svoje razloge, kar je seveda prav. Sam obžalujem njegovo odločitev, vendar pa to v ničemer ne spreminja vloge selektorja Matjaža Keka in s tem nikakor nismo hoteli rušiti njegove avtoritete in kredibilnosti. Res je vse skupaj malce nasprotujuče, toda za svojo odločitvijo stojim.
|
Rudi Zavrl in Srečko Katanec - je zamrla še zadnja možnost za obuditev stare
naveze? © BOBO
|
Upam, da ne. Veste, saj tukaj sploh ne gre za mojo podporo, na koncu koncev se vse skupaj končuje na igrišču. Moramo si postaviti realne cilje in temu slediti. Mislim, da v tem procesu en posameznik ne more odločujoče vplivati na ničesar. Objektivno dejstvo je, da je vodstvo NZS ne glede na menjavo generacije pričakovalo več. Zelo zaskrbljujoč je upad zanimanja javnosti in anemičnost gledalcev na tribunah, kar je seveda posledica anemične igre. Ne zahtevamo zmag za vsako ceno, a poanta je v tem, da si vedno vsaj konkurenčen. Ko doma igraš z reprezentancami kot so Nizozemska, Romunija ali Bolgarija moraš biti vsaj enakopraven tekmec. To je hiba, katero moramo popraviti.
Govori se, da je bila vaša ponudba boljša od makedonske. Lahko poveste kaj več o tem?
Mislim, da je bila naša ponudba konkurenčna, če ne celo boljša. Denar pri tej zadevi ni igral osrednje vloge.
|
Ko bo znan razpored tekem, bomo tudi določili, koliko tekem se bo igralo
v Celju in koliko v Mariboru.
Rudi Zavrl
|
|
Kek ima pogodbo z nami še za ta kvalifikacijski cikel. Kmalu bomo zavihali rokave, saj se počasi pričenjajo prijateljske tekme. Februarja igramo z Danci, marca v Zalagaerszegu z Madžari, za majski termin pa se trenutno pogovarjamo s Švedi in Turki. Nato sledi kvalifikacijski cikel, tako da bo preizkušenj zagotovo več kot dovolj. V Bratislavi bo 15. in 16. januarja govora o razporedu tekem, tako da je bolj ali manj vse znano.
Žreb kvalifikacijske skupine za uvrstitev na svetovno prvenstvo vam je namenil predvsem nasprotnike iz vzhoda Evrope. Medtem, ko verjetno te ekipe niso nepremagljive, je po drugi strani verjetno s finančnega vidika takšna skupina manj "prijazna“ za blagajno nogometne zveze.
To je sicer res, vendar pa je v tem primeru vseeno govora o vrhunskih reprezentancah. Poljska je v zadnjem času stalna udeleženka velikih tekmovanj, o Čehih pa tako ali tako ne velja zgubljati besed. Kar se finančnega dela tiče – aranžmaji so odvisni od iger, kar pomeni, da bo štadion poln ne glede na nasprotnika. Če igraš slabo, gledalcev ni, logika je tukaj preprosta. Drugi del temelji na prodaji televizijskih pravic. V tem primeru gre za dolgoročne pogodbe in enkraten žreb s finančno manj atraktivnimi nasprotniki ne pomeni večjega izpada prihodkov.
Kako pa so se medle igre reprezentance odražale na poslovanju nogometne zveze?
Zveza je imela v vsem tem času stabilno financiranje s proračunom nekje blizu petih milijonov evrov na letni ravni. Do sedaj smo ta sredstva uspeli zagotoviti in upam, da bo tako še naprej. Res pa je, da s slabšimi igrami pride do manjšega zanimanja sponzorjev. Vse je povezano.
Marsikdo meni, da je igranje v Celju še dodaten hendikep za reprezentanco. Atmosfera je turobna, tudi številni igralci trdijo, da je bilo na Bežigradu povsem drugače. Kaj nameravate ukreniti glede tega?
Celje je zgolj posledica stanja infrastrukture pri nas. Na Bežigradu je bil krasen ambient, vendar pa ta štadion ni izpolnjeval kriterijev Uefe in sam sem le hvaležen Celjanom, da so uspeli zagotoviti tak štadion kakršen pač je. Moj pogled je tak: če dobro igraš in zabavaš publiko, se bodo gledalci zagotovo odzvali. Spomnite se tekme z Norveško. Takrat smo izgubili z 2:3, vseeno pa so gledalci zadovoljni zapuščai stadion.
|
Nekdanji generalni direktor Petrola Janez Lotrič in predsednik NZS Rudi
Zavrl. Slabi rezultati odganjajo sponzorje, opozarja slednji. © Saša Despot
|
Maribor je povsem odprta opcija. Mislim, da ni razlogov, zakaj tekem ne bi odigrali tudi tam. Po mojih informacijah naj bi bil štadion nared do junija. Ko bo znan razpored tekem, bomo tudi določili, koliko tekem se bo igralo v Celju in koliko v Mariboru.
|
Mislim, da sem sam kolateralna škoda dogodkov iz Koreje med znanimi
akterji, ki sami niso znali ali hoteli razrešiti spora.
Rudi Zavrl
|
|
Možno. Neposredne povezave med vodenjem zveze, predsednikovanjem in rezultati ni. Tudi v evropski praksi takšnih primerov ni. Po tej logiki bi moral predsednik angleške nogometne zveze odstopiti dan po izpadu reprezentance iz evropskega prvenstva. Ne poznam primera,v katerem bi se moral predsednik zveze posloviti zaradi slabih iger. Vodenje nogometne zveze je vse prej kot zgolj članska reprezentanca: gre za sistem, ki je sestavljen iz številnih podsistemov kakršni so denimo delo s sodniki, trenerji, mlada reprezentanca, mednarodno sodelovanje itd. Bežno sem seznanjen z javnomnenjskimi raziskavami. To lahko primerjamo tudi s politiki. Le-ti ne odstopajo na podlagi javnomnenjskih raziskav, a posledice svojega delovanja čutijo na volitvah. Najbrž bi bila to tudi v mojem primeru najboljša rešitev. Legitimnih variant je veliko.
Vseeno se zdi, da pritisk ne pojenja. Preživeli ste že več poskusov menjave oblasti na čelu na NZS, kritike pa ostajajo enake, če ne celo hujše.
To, da nekoga moti, da sem predolgo na čelu zveze je povsem utemeljen razlog. Ni pa to za evropske razmere kakšna posebna izjema. Poznam celo vrsto predsednikov, ki imajo še daljši mandat kot jaz. Tako ali tako pa se moj mandat izteče letos. Mislim, da je premislek o tem, kdo bo vodil nogometne zvezo v prihodnosti, zelo pomemben in da je hkrati ključnega pomena za funkcioniranje zveze.
Boste ponovno kandidirali?
Ne bi rad špekuliral, toda če že hočete – trenutno sem precej bližje odgovoru ne kot da.
Še posebej ostre so kritike nekaterih članov t.i. zlate generacije. Pri tem mislim predvsem na Zlatka Zahoviča in Mirana Pavlina. Oba trdita, da ste na NZS zaprli vrata vsem nekdanjim tvorcem slovenske reprezentance.
To ne drži. Povejte mi, kako jih ne spustimo zraven? Saj smo vendarle Milaniču ponudili selektorsko mesto! Drug problem je, če ta nekdo svoje delo pogojuje še z nečem drugim. Veliko fantov se počasi vrača v nogomet, recimo Zahovič, Milanič, Simeunovič, slišim, da tudi Aleš Čeh. Vrata so odprta. A vedite nekaj: če je nekdo včasih igral za reprezentanco, pa četudi dobro, mu to še vedno ne daje pravice, da si sam po sebi lasti nekakšne funkcije. Izkušnje iz tujine kažejo, da to ni dobro. Pa ne glede na to, ali je govora o trenerskem delu, o menedžerskem poslu ali pa nenazadnje tudi o predsedovanju nogometni zvezi.
Medijskemu obračunavanju med recimo temu dvema frakcijami ni konca. Včasih ste bili karikirano rečeno del iste posadke. Kdaj je sploh prišlo do kratkega stika?
Iskreno povedano, ne vem. Tega ne bi rad pogreval. Mislim, da sem sam kolateralna škoda dogodkov iz Koreje med znanimi akterji, ki sami niso znali ali hoteli razrešiti spora. Pri tem seveda mislim na nekdanjega selektorja in kopico vrhunskih igralcev.
Zaskrbljujoče je tudi stanje v mladi reprezentanci. Kako ste zadovoljni z doseženim?
Pogodbe se iztekajo. Selektorju Zupanu in mojemu bratu po odločitvi NZS-ja le-teh ne bomo podaljšali. Ti ljudje so prisotni že dalj časa in menim, da je potrebno narediti spremembe. Rezultati niso najboljši, sploh če jih primerjamo z dosežkim prejšnje generacije.
|
Matjaž Kek ostaja selektor. © Boštjan Tacol
|
Do tega vprašanja sploh nimam negativnega odnosa. Tega do sedaj nismo prakticirali iz preprostega razloga – ker ni bilo izbire. Naredimo vzporednico s Hrvaško. Tam za izbrano vrsto igra pet ali šest nogometašev, ki sploh niso rojeni na Hrvaškem in tam nikoli niso igrali. To je geneza nečesa drugega, recimo temu zdomstva. Številni politični in ekonomski emigranti se počasi vračajo, pri nas pa takšnih primerov ni. Sicer spremljamo nogometaše našega porekla in verjetno se boste spomnili Rajka Tavčarja ali recimo Rudija Isteniča. Če kdo želi igrati za Slovenijo, s tem ne bo nikakršnih težav.
Sami ste do sedaj še vedno prisegali na slovenske trenerje. Številne reprezentance z vzhoda Evrope so v zadnjih letih na selektorski stolček pripeljale zveneča trenerska imena. Ste tudi sami kdaj razmišljali o tej možnosti?
Tuji trenerji ogromno stanejo. Pri nas je potrebno najprej definirati, kaj sploh hočemo od tujega trenerja. Pri nas trenerje iz območja nekdanje Jugoslavije ne smatramo ravno kot tujce in vprašanje kakšno zaupanje javnosti in ugled bi trenerji s tega področja uživali pri nas. Na načelni ravni nima nihče nič proti. Drugo so trenerji iz t.i. razvitega sveta, kot recimo Klaus Toppmoller, ki vodi Gruzijo. Zaenkrat o tem še nismo razmišljali in smo selektorja iskali kar na slovenskem prostoru.
|
Selektorju Zupanu in mojemu bratu po odločitvi NZS-ja pogodb ne bomo
podaljšali. Ti ljudje so prisotni že dalj časa in menim, da je potrebno narediti spremembe.
Rudi Zavrl
|
|
Platini je preprost in nekonflikten človek, s katerim smo vsi v dobrih odnosih. Vnesel je veliko novost, saj je z njegovim prihodom delo predsednika Uefa postalo profesionalna funkcija. On se je preselil v Nyon, tam živi in vsak dan redno hodi v službo. Z njim sem sicer v stikih, vendar konkretne ponudbe za delo nimam. Je pa res, da je Uefa angažira veliko funkcionarjev, dela tam nikoli ne zmanjka.
Jože Pečečnik je pred časom izjavil, da bi vas rad zaposlil v svojem klubu. Gre tukaj zgolj za nekakšne hipotetične možnosti ali sta dejansko imela tudi kakšen bolj konkreten pogovor?
Enkrat sva se o tem res pogovarjala. Dokler imam ta mandat seveda o tem ni možno govoriti. To delo me zanima, seveda pa je to spet odvisno od številnih dejavnikov. Glede na moje izkušnje in staž v nogometu bi verjetno lahko bil koristen tudi na kakšnem drugem položaju.
Gospod Zavrl, glede na to, da smo vstopili v novo leto, nam zaupajte še kakšne so vaše želje.
Zagotovo si najbolj od vsega želim, da bi bila raven slovenskega nogometa višja kot je bila do sedaj. Rad bi, da bi reprezentanca igrala bolje, saj ljudje stanje nogometa merijo predvsem po uspehih izbrane vrste. Moramo pononvo pritegniti gledalce. Mislim, da je ta generacija tega sposobna.