Šport
9 ogledov

Po dolgih letih obljub bo center odprt

gimnastični center Anže Petkovšek
V petek bodo slovenski telovadci dočakali odprtje dolgo obljubljenega nacionalnega centra. Na Koprski ulici v Ljubljani je v slabih desetih mesecih zrasel gimnastični center Ljubljana, odprli pa ga bodo na simbolični dan - natanko deset let po zlatih medaljah Mitje Petkovška in Aljaža Pegana na svetovnem prvenstvu v Melbournu.

Na Viču so v slabih desetih mesecih zgradili sodobni gimnastični center, ki ga je slovenska gimnastika čakala od leta 1970, ko je najuspešnejši slovenski športnik Miro Cerar v ljubljanski Hali Tivoli z naslovom svetovnega prvaka končal kariero. Nova obljuba za gradnjo je padla leta 2005, ko sta v Melbournu Mitja Petkovšek na bradlji in Aljaž Pegan na drogu osvojila naslov svetovnega prvaka. To se je zgodilo 27. novembra, natanko deset let kasneje pa bodo objekt vendarle odprli.

Po iskanju lokacije, dogovarjanjih, pa tudi nekaj prelaganja, se je v začetku leta 2015 na Viču le začelo premikati. Dvaindvajsetega januarja so se začela pripravljalna in ureditvena dela, dva dni pozneje pa so zabrneli stroji. Gimnastični center je hitro rasel, 13. novembra je Šport Ljubljana sporočil, da je dobil pravnomočno uporabno dovoljenje, dvomov je bilo s tem dokončno konec.

Vrednost projekta iz potrjene investicijske dokumentacije znaša 9.626.489,95 evrov brez DDV oziroma 11.744.319,61 evrov z DDV. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je prispevalo 75 odstotkov upravičenih stroškov, preostali del pa Mestna občina Ljubljana in Fundacija za šport RS. Ker gre za evropska sredstva, je predviden rok za dokončanje projekta do konca leta 2015, tega so na koncu ujeli. Kljub temu pa se je MOL, ki bo lastnica objekta, slab mesec pred odprtjem odločila, da bo iz imena centra umaknila legende slovenske gimnastike Cerarja, Petkovška in Pegan in ga preimenovala v gimnastični center Ljubljana.

V sodobnem gimnastičnem centru bosta v pritličju dve dvorani, ena bo namenjena športni gimnastiki, druga pa ritmični. V gimnastični dvorani bo gimnastična oprema postavljena ves čas, tu bodo telovadci lahko trenirali, drugo dvorano pa bo poleg vadbe ritmične gimnastike možno izkoristiti tudi za druge športne dejavnosti, na primer odbojko ali košarko. V prvem in drugem nadstropju objekta bodo še dvorana za aerobiko, telovadni prostor za najmlajše telovadce, fitnes in savna ter poslovno-pisarniški prostori oziroma upravni del centra.

Tega se veselijo vsi najboljši slovenski telovadci, ki zdaj trenirajo v slabih razmerah. Dolga leta so domovali v študijski telovadnici, ki se od leta 1970, ko je bil še aktiven Cerar, ni bistveno spremenila, ko so leta 2012 ostali brez nje, so se preselili v telovadnico športne dvorane Gib, tudi ta pa ni bila najbolj primerna. Telovadke Zelene jame, od koder prihajata tudi reprezentantki Teja Belak in Tjaša Kysselef, denimo preskok trenirajo na improviziranem zaletišču, ki se začne kar pred vrati telovadnice oziroma skorajda na ulici.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.