Šport
4804 ogledov

Preminila legenda jugoslovanskega in hrvaškega športa

Fredi Kramer Reševalni pas/Twitter
Nekdanji legendarni športni novinar, funkcionar Dinama, Hrvaške nogometne zveze in številnih športnih ustanov, Fredi Kramer, je v torek med obiskom hrvaškega parlamenta nenadoma preminil.

Iz hrvaškega parlamenta so sporočili, da je v torek tekom obiska te inštitucije nenadoma preminil priznani športni novinar, 88-letni Fredi Kramer.

Kramerju je v poznih popoldanskih na poti iz parlamenta nenadoma postalo slabo, nato pa se je zgrudil po tleh. Na pomoč so mu priskočili tamkajšnji zaposleni, nudena mu je bila tudi zdravniška pomoč, toda kljub vsem naporom je Kramer na koncu preminil.

"Hrvaški parlament izraža iskreno sožalje družini pokojnega ter vsem prijateljem in znancem," so sporočili iz hrvaškega parlamenta ob smrti legende hrvaškega športa, ki se je s športnim novinarstvom ukvarjal od leta 1956, imel pa je različne funkcije tudi pri Zagrebški nogometni zvezi, Hrvaško nogometni zvezi, Hrvaški teniški zvezi ter pri zagrebškem nogometnem velikanu Dinamu.

 

Velikan jugoslovanskega novinarstva

Fredi Kramer, ki se je poslušalcem hrvaškega radia zapisal v spomin po svojem baritonskem glasu, se je rodil 9. julija 1931 v Zagrebu, v katerem je leta 1953 tudi končal gimnazijo.

Z novinarstvom se je začel ukvarjati leta 1956, leta 1961 pa se je zaposlil na HRT-u, kjer je najprej deloval kot športni novinar, nato urednik, poročevalec, komentator ter pomočnik generalnega direktorja. Upokojil se je leta 2000, kot član športne redakcije pa je še posebej zaznamoval jugoslovanski tenis, nogomet, atletiko in zimske športe.

Bil je poročevalec z letnih Olimpijskih iger v Münchnu (1972), Moskvi (1980) in Barceloni (1992) ter zimskih v Innsbrucku (1964), Grenoblu (1968), Lake Placidu (1980), Sarajevu (1984) in Calgaryju (1988).

Je eden najpomembnejših ljudi v zgodovini zagrebškega Dinama, kjer je bil urednik večine klubskih almanahov ter monografij. Uredil je znameniti Plavi salon ter osrednjo ložo maksimirskega stadiona. Bil je tudi najzaslužnejši pri oblikovanju Dinamovega grba s hrvaškimi simboli.

Kar 21 let je bil glavni tajnik Hrvaške teniške zveze ter dve leti tudi njen predsednik. Prav tako je avtor številnih knjig o tenisu, nogometu in rokometu, obenem pa je tudi scenarist dokumentarnega filma Stoletje hrvaškega nogometa, ki je bil posnet leta 2002.

V svoji karieri je prejel številne priznane nagrade, med drugim Nagrado hrvaške športne zveze, Nagrado mesta Zagreb, nagrado za življenjsko delo Društva športnih novinarjev Hrvaške ter Nagrado Franja Bučarja.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.