Po odhodu Alexa Westlunda je v vratih hokejistov Olimpije zazevala velika luknja. Zapolniti jo bo skušal 29-letni Američan Mike Morrison, ki ima tudi izkušnje iz lige NHL.
Mike Morrison
je v karieri zamenjal že kar nekaj klubov, nikoli pa še ni prečkal
Atlantika. Prvič ga je v Evropo pripeljala prav nova služba – tista vratarja
Tilie Olimpije
, katere mrežo bo čuval v novi sezoni. Trener
Mike Posma
je velik ljubitelj sposobnosti 28-letnika doma iz zvezne države
Massachusetts
, ki je leto in pol prebil tudi v ligi NHL. Tam je bil član
Edmontona
,
Ottawe
in
Phoenixa
, kjer je igral in vadil pod vodstvom velikega
Wayna Gretzkega
.
Mike, prvič ste v Evropi. Tako ali drugače. Kako poteka privajanje.
Precej drugače je, kot v Ameriki, vendar pa zdaj vidim, kako leni smo Američani. Gre za majhne spremembe izven ploskve. Z vsakim dnem pa bolj pozabljam na Ameriko. Mesto me je odlično sprejelo. Je veliko, a ne preveč. Tudi doma v Bostonu imamo reko ter osrednji trg, kar mi deluje zelo domače. Okolje je lepo. Veselim se obiska družine, ki bo prišla nekje okoli božičnih praznikov. Slišim, da je takrat Ljubljana še posebej lepa.
V pomoč so vam gotovo tudi številni ameriški soigralci.
Alex Westlund in Jermiah McCarthy, ki sta tu igrala lani, sta prav tako iz Bostona in sta moja dobra prijatelja. Ko je kazalo, da bom prišel, sta mi veliko pomagala in mi orisala položaj.
Westlund je posebna zgodba. Zagotovo veste, kako dobro je branil lani. Je to, da ste njegov
naslednik, veliko breme?
Nisem Alex Westlund in on ni jaz. Precej sva si različna in igrava drugače. Jjaz sem večji in zelo atletski, on je manjši. Veliko sem slišal o njegovih dobrih igrah lani, on pa mi je dal precej nasvetov. Redno sva v stiku. Sem pa zelo samozavesten in vem, da lahko dobro igram na tem nivoju. Igral sem v NHL proti najboljšim in verjamem vase. Zadnja turneja v Švici mi je precej pomagala pri spoznavanju, izvedel pa sem tudi nekaj odličnih obramb.
Kako bi po prvih vtisih primerjali evropski in severnoameriški hokej?
Tu se več drsa in podaja. Večina igralcev je dobrih drsalcev, površina je večja, kar mi pomaga. Celo življenje sem igral na majhnih ploskvah, zdaj pa se mi zdi, da imam ogromno časa za reakcijo in branje igre. Všeč mi je. Ni tako težko, kot sem mislil. Koti so drugačni, nekaj pravil je drugačnih, precej težav pa povzročajo tudi sodniki, ki so naklonjeni gostiteljem.
Občutili ste tudi igranje v ligi NHL. Spomini so bržčas nepozabni.
Vsak otrok sanja, da bi igral v NHL. Sam o tem sicer nisem vedno sanjaril, saj sem si želel predvsem študirati in dobiti dobro štipendijo, s katero bi staršem vrnil za vse, kar so storili zame. Ko sem prišel na fakulteto sem videl, da lahko v športu napredujem. Nekaj časa sem igral v manjših ligah, potem pa dobil priložnost. Okoli leto in pol sem preživel v NHL in jasno je, da je bilo to najboljše obdobje v moji hokejski karieri. Igral sem z mnogimi igralci, ki sem jih občudoval, v Phoenixu tudi sodeloval z Waynom Gretzkym, ki je bil trener. Seveda sem se zelo zabaval med tekmami, zapomniš pa si tiste male reči: dogodke v slačilnici, večerje s soigralci. Kar naenkrat se družiš s Chrisom Prongerjem, Ryanom Smithom in podobnimi. Na to imam zelo lepe spomine in zagotovo bi se rad tja še vrnil. Če pa mi ne bo uspelo, bom še naprej želel biti najboljši vratar v ligi Ebel. In vas skušal vse prisiliti, da pozabite na tega Westlunda (smeh).
Kaj ste prej vedeli o Toddu Eliku? Kako bi ga primerjali z velikimi igralci, s katerimi ste delili slačilnico?
Prej so me nekateri opozorili, da je odličen igralec, nisem pa mislil, da je tako dober. Je izredno potrpežljiv in ima prave hokejske možgane. Je zelo izkušen, igral je z mnogimi velikim igralci. Hokejisti v NHL so bili seveda mlajši, hitrejši in boljši, vendar pa, če pogledamo hokejsko inteligenco, je odličen. Ko Elik dobi plošček moraš biti zelo pazljiv, saj razmišlja kot strelec, a tudi kot vratar. Ve kaj misli vratar. Z njim gre vedno za šahovsko igro. Pametni strelci razmišljajo kot vratarji. Pametni vratarji pa kot strelci. In Todd to zna.
Wayne Gretzky je gotovo posebna zgodba. Kako je bilo delati z njim?
Nenavadno je, ko si v isti slačilnici in ga vsak dan videvaš. Je pravo hokejsko veličanstvo. Ob njem se počutiš, kot da si v bližini predsednika. Zdi se, da je nekaj centimetrov višje od ostalih. Lepo je bilo vaditi z njim. V Phoenixu takrat sicer nismo imeli preveč dobre ekipe, mnogi pa tudi dvomijo v njegove trenerske sposobnosti. Vem, da potrebuje pomoč pri tem, vendar pa je biti v njegovi bližini gotovo "kul" izkušnja. Gotovo pa mi je bil bolj všeč kot igralec, kot pa kot trener.
Kaj veste o Anžetu Kopitarju?
Poznam ga, prvi mi je v Phoenixu dal gol. Je odličen igralec, nekajkrat sem igral proti njemu, je zelo ritmičen, odlično drsa in ima veliko potrpežljivosti. V posesti je zelo preudaren, izredno hitro reagira. Veselje ga je gledati. Če bo ostal zdrav, bo imel veliko kariero. Največji izziv zanj bo preživeti v Los Angelesu. Gre za veliko mesto z ogromno skušnjavami. Če bo pozornost zadržal za led in ne bo preveč bahat, bo odličen igralec, ki bo res dobro predstavljal to državo. Je eden najboljših v ligi.
Ste prej vedeli, da prihaja iz Slovenije?
Sem. Ko je bil novinec v ligi smo se vsi spraševali, kdo je ta fant. Sam nisem igral na veliko mednarodnih turnirjih za ZDA in prej nisem slišal zanj. Sem ga pa videl v trening kampu v Kanadi in potem sem ga nekoliko raziskal, saj sem vedel, da bom igral proti njemu. Opažam, da je tu res velika zvezda in gotovo mu bom skušal vrniti za tisti gol.
Sliši se, da igrate na navidezno kitaro, ko vaša ekipa doseže gol. Je to res?
Nekdo si je to lani izmislil, a ne drži. Če bi se to zgodilo, verjetno trener ne bi bil najbolj zadovoljen. Ko igram sem zelo sproščen in mislim, da bom tukajšnjim navijačem všeč. Če vidim na tribuni malčka, ki zre vame, mu bom pomahal med tekmo. To, da tega otroka nasmejem, me ne dekoncentrira. Rad se zabavam in glede na potek tekme se tudi pozabavam z navijači, večinoma pa sem v službi zelo osredotočen, saj se borim proti zelo dobrim igralcem, tekma pa se lahko izredno hitro obrne. Ljudje so mi že rekli, da na ploskvi tudi plešem, lani pa je torej nekdo zatrdil, da igram kitaro. Resda jo v prostem času rad igram, vendar pa sem na ledu vratar, ne kitarist.
Mike, prvič ste v Evropi. Tako ali drugače. Kako poteka privajanje.
Precej drugače je, kot v Ameriki, vendar pa zdaj vidim, kako leni smo Američani. Gre za majhne spremembe izven ploskve. Z vsakim dnem pa bolj pozabljam na Ameriko. Mesto me je odlično sprejelo. Je veliko, a ne preveč. Tudi doma v Bostonu imamo reko ter osrednji trg, kar mi deluje zelo domače. Okolje je lepo. Veselim se obiska družine, ki bo prišla nekje okoli božičnih praznikov. Slišim, da je takrat Ljubljana še posebej lepa.
|
V NHL je branil za tri moštva. © Saša Despot
|
Alex Westlund in Jermiah McCarthy, ki sta tu igrala lani, sta prav tako iz Bostona in sta moja dobra prijatelja. Ko je kazalo, da bom prišel, sta mi veliko pomagala in mi orisala položaj.
Preberite še
|
|
|
Nisem Alex Westlund in on ni jaz. Precej sva si različna in igrava drugače. Jjaz sem večji in zelo atletski, on je manjši. Veliko sem slišal o njegovih dobrih igrah lani, on pa mi je dal precej nasvetov. Redno sva v stiku. Sem pa zelo samozavesten in vem, da lahko dobro igram na tem nivoju. Igral sem v NHL proti najboljšim in verjamem vase. Zadnja turneja v Švici mi je precej pomagala pri spoznavanju, izvedel pa sem tudi nekaj odličnih obramb.
Kako bi po prvih vtisih primerjali evropski in severnoameriški hokej?
Tu se več drsa in podaja. Večina igralcev je dobrih drsalcev, površina je večja, kar mi pomaga. Celo življenje sem igral na majhnih ploskvah, zdaj pa se mi zdi, da imam ogromno časa za reakcijo in branje igre. Všeč mi je. Ni tako težko, kot sem mislil. Koti so drugačni, nekaj pravil je drugačnih, precej težav pa povzročajo tudi sodniki, ki so naklonjeni gostiteljem.
|
Gotovo pa mi je bil bolj všeč kot igralec, kot pa kot trener. Mike Morrison o Waynu Gretzkem |
|
Vsak otrok sanja, da bi igral v NHL. Sam o tem sicer nisem vedno sanjaril, saj sem si želel predvsem študirati in dobiti dobro štipendijo, s katero bi staršem vrnil za vse, kar so storili zame. Ko sem prišel na fakulteto sem videl, da lahko v športu napredujem. Nekaj časa sem igral v manjših ligah, potem pa dobil priložnost. Okoli leto in pol sem preživel v NHL in jasno je, da je bilo to najboljše obdobje v moji hokejski karieri. Igral sem z mnogimi igralci, ki sem jih občudoval, v Phoenixu tudi sodeloval z Waynom Gretzkym, ki je bil trener. Seveda sem se zelo zabaval med tekmami, zapomniš pa si tiste male reči: dogodke v slačilnici, večerje s soigralci. Kar naenkrat se družiš s Chrisom Prongerjem, Ryanom Smithom in podobnimi. Na to imam zelo lepe spomine in zagotovo bi se rad tja še vrnil. Če pa mi ne bo uspelo, bom še naprej želel biti najboljši vratar v ligi Ebel. In vas skušal vse prisiliti, da pozabite na tega Westlunda (smeh).
Kaj ste prej vedeli o Toddu Eliku? Kako bi ga primerjali z velikimi igralci, s katerimi ste delili slačilnico?
Prej so me nekateri opozorili, da je odličen igralec, nisem pa mislil, da je tako dober. Je izredno potrpežljiv in ima prave hokejske možgane. Je zelo izkušen, igral je z mnogimi velikim igralci. Hokejisti v NHL so bili seveda mlajši, hitrejši in boljši, vendar pa, če pogledamo hokejsko inteligenco, je odličen. Ko Elik dobi plošček moraš biti zelo pazljiv, saj razmišlja kot strelec, a tudi kot vratar. Ve kaj misli vratar. Z njim gre vedno za šahovsko igro. Pametni strelci razmišljajo kot vratarji. Pametni vratarji pa kot strelci. In Todd to zna.
|
Morrisonu je Ljubljana zelo všeč. © Saša Despot
|
Nenavadno je, ko si v isti slačilnici in ga vsak dan videvaš. Je pravo hokejsko veličanstvo. Ob njem se počutiš, kot da si v bližini predsednika. Zdi se, da je nekaj centimetrov višje od ostalih. Lepo je bilo vaditi z njim. V Phoenixu takrat sicer nismo imeli preveč dobre ekipe, mnogi pa tudi dvomijo v njegove trenerske sposobnosti. Vem, da potrebuje pomoč pri tem, vendar pa je biti v njegovi bližini gotovo "kul" izkušnja. Gotovo pa mi je bil bolj všeč kot igralec, kot pa kot trener.
|
Največji izziv zanj bo preživeti v Los Angelesu. Gre za veliko mesto z ogromno skušnjavami. Morrison o Kopitarju
|
|
Poznam ga, prvi mi je v Phoenixu dal gol. Je odličen igralec, nekajkrat sem igral proti njemu, je zelo ritmičen, odlično drsa in ima veliko potrpežljivosti. V posesti je zelo preudaren, izredno hitro reagira. Veselje ga je gledati. Če bo ostal zdrav, bo imel veliko kariero. Največji izziv zanj bo preživeti v Los Angelesu. Gre za veliko mesto z ogromno skušnjavami. Če bo pozornost zadržal za led in ne bo preveč bahat, bo odličen igralec, ki bo res dobro predstavljal to državo. Je eden najboljših v ligi.
Ste prej vedeli, da prihaja iz Slovenije?
Sem. Ko je bil novinec v ligi smo se vsi spraševali, kdo je ta fant. Sam nisem igral na veliko mednarodnih turnirjih za ZDA in prej nisem slišal zanj. Sem ga pa videl v trening kampu v Kanadi in potem sem ga nekoliko raziskal, saj sem vedel, da bom igral proti njemu. Opažam, da je tu res velika zvezda in gotovo mu bom skušal vrniti za tisti gol.
|
Na ledu je sproščen in se rad zabava. © Saša Despot
|
Nekdo si je to lani izmislil, a ne drži. Če bi se to zgodilo, verjetno trener ne bi bil najbolj zadovoljen. Ko igram sem zelo sproščen in mislim, da bom tukajšnjim navijačem všeč. Če vidim na tribuni malčka, ki zre vame, mu bom pomahal med tekmo. To, da tega otroka nasmejem, me ne dekoncentrira. Rad se zabavam in glede na potek tekme se tudi pozabavam z navijači, večinoma pa sem v službi zelo osredotočen, saj se borim proti zelo dobrim igralcem, tekma pa se lahko izredno hitro obrne. Ljudje so mi že rekli, da na ploskvi tudi plešem, lani pa je torej nekdo zatrdil, da igram kitaro. Resda jo v prostem času rad igram, vendar pa sem na ledu vratar, ne kitarist.