Šport
54 ogledov

Razkroj vrednot

rokomet Krim Saša Despot
Iskanje lukenj v zakonih, izkoriščanje monopola in manipuliranje s šibkejšimi. Ne, ne gre za kakšno politično stranko ali mednarodno korporacijo, temveč za klub, ki sam sebi pravi institucija.

Kolumnisti 01.04.12, david buovski, kolumnisti, foto: bostjan tacol | Avtor: Boštjan Tacol Boštjan Tacol
Večino časa sem zelo zadovoljen, ker sem se v svetu novinarstva odločil za spremljanje športa. Vanj sem vpet od predšolskih časov, kot igralec, trener in navijač sem velik del svojega življenja preživel na ali ob igrišču. Moje veselje ob spremljanju športa se le še poveča, ko opazujem delo kolegov. Ukvarjati se morajo z dvoličnimi politiki, mahinacijami izkoriščevalskih poslovnežev, ekscesi nestrpnežev ... Opazijo ogromno krivic, ki človeka težko pustijo hladnega in ki nedvomno vplivajo na razpoloženje.

Sam šport vidim kot nekakšno zatočišče pred svetom, v katerem (pogosto nezasluženo) poslovno, medijsko in politično prosperirajo najbolj pohlepni, preračunljivi in narcisoidni posamezniki tega sveta. Daleč od tega, da je v svetu športa vse enakovredno in pošteno. V nogometu se dogaja, da imajo ekipe v isti ligi tudi do dvajsetkrat višji proračun od konkurentov in posledično boljše igralce. Dogajajo se tudi napake sodnikov, prirejanja izidov ... Vse to drži. A v večini primerov je vendarle tako, da ko so ekipe sestavljene, ko so tekme delegirane in ko se tekmovanja začnejo, o zmagovalcu odloča zgolj in samo igrišče (če ostanemo v sferi ekipnih športov). Imate dražje igralce/igralke? Prav. Mi bomo delali, se borili in vas morda premagali. Na igrišču namreč ni skrivalnic, vsaka poteza je dobro vidna vsem. Pošteno, transparentno, častno, borbeno - to so vrednote, ki bi jih moral spoštovati vsak športni klub.

Iščejo še tretjo priložnost

In v luči povedanega sem bil nad potezo, za katero so se odločili pri Krim Mercatorju, ogorčen, jezen, razočaran in še kaj. Odločitev, da skušajo Zagorju preprečiti pot do naslova prvakinj s posojo šestih igralk v ajdovski Mlinotest (da bi ta lahko premagal Zasavčanke in Krimu tlakoval pot do naslova), je nekaj, česar si klub, ki naj bil institucija v Evropi, ki naj bi skrbel za pogon slovenskega ženskega rokometa in ki naj bi promoviral športne vrednote, ne bi smel privoščiti. Krimovke so imele dvakrat možnost, da Zagorjanke premagajo na igrišču, niti enkrat jim ni uspelo. S tem bi se v Ljubljani morali sprijazniti, v primeru neuspeha tekmicam stisniti roko in v naslednji sezoni sestaviti ekipo, ki bi vse konkurentke "odpihnila".

Toda odločili so se drugače in želijo na svoj način skrojiti prvenstvo. Pri tem jim gre na roko pravilnik, ki dovoljuje posojo igralk v isto ligo in nato po potrebi tudi takojšen vpoklic igralk nazaj v matično sredino. Tako bodo Sergeja Stefanišin, Nina Zulić, Aneja Beganović, Ana Zrimšek, Alja Koren in Tamara Mavsar za Mlinotest najbrž odigrale zgolj eno tekmo. Pred tem bodo v dresu Krima igrale na zaključnem turnirju Pokala Slovenije, zatem pa v evropskih pokalih. Si predstavljate, da bi se denimo Barcelona v španski nogometni ligi borila z Atléticom za naslov, v zadnjem kolu bi moštvo Jana Oblaka potrebovalo zmago proti recimo Sevilli, Barcelona pa bi to izkoristila na način, da bi v vrste Andaluzijcev posodila Lea Messija, Neymarja, Andrésa Iniesto ... Športni svet bi se zgražal, tudi če bi pravila to dovoljevala. Predsednik Rokometne zveze Slovenije Franjo Bobinac je potezo Krima v odprtem pismu že ostro obsodil in izrazil upanje, da si bodo v Ljubljani premislili ...

Da bi bila stvar še bolj absurdna, si je težko zamisliti klub v kateremkoli državnem prvenstvu, ki ima več objektivnih prednosti od konkurentov kot Krim. Praktično milijonski proračun za letošnjo sezono je višji od vseh proračunov ostalih ekip skupaj. Krim je, sploh glede na zadnje slabe rezultate v Ligi prvakinj, deležen ogromne medijske pozornosti in tako lahko privablja številne sponzorje. Od kadetskih vrst naprej lahko v svoje vrste zvabi praktično vsako perspektivno igralko v Sloveniji, druga okolja športnicam ne morejo ponuditi takšnih finančnih in trenažnih pogojev. Poleg tega imajo v ligi že svojo "podružnico" (RK Ljubljana) po zgledu nogometnega zagrebškega Dinama. Človek bi si mislil, da je vse skupaj dovolj, da se naslov lahko pribori brez manipulacij. In če že spodleti, bi lahko imeli toliko dostojnosti, da poraz sprejmejo. Tako pa delujejo kot razvajen otrok, ki mora na vsak način dobiti svoje. Tudi, če si tega ni zaslužil.

Mora res biti le ena?

Nekdanja trenerka Krima Marta Bon je pogosto poudarjala, da mora biti Krim paradni konj slovenskega ženskega rokometa, da mora biti tesno povezan z reprezentanco. Drugi klubi ... Kdo bi se ukvarjal z njimi? Samo da imamo mi Ligo prvakinj, ostali naj se znajdejo in igrajo za drugo mesto. Pri Krimu želijo priviligiran položaj in so zanj pripravljeni tudi manipulirati z drugimi klubi. Naj se torej ohrani staus quo, pravijo.

Glede na situacijo v slovenskem ženskem rokometu, bi si marsikdo mislil, da so spremembe dobrodošle. Reprezentanca je v zadnjih letih pokazala zgolj peščico spodobnih predstav, od evropskega vrha smo tako daleč, kot morda nismo bili še nikoli. To kažejo tudi rezultati naših ženskih klubov v Evropi. Očitno strategija z enim "paradnim konjem", ki za svojo blaginjo žre krmo drugih, ni obrodila sadov. Ob tem velja poudariti, da je rokomet eden najbolj množičnih športov med dekleti na sončni strani Alp in težko se je znebiti občutka, da bi lahko imeli več kot zgolj štiri konkurenčne ekipe (ob Krimu in Zagorju še Mlinotest in Celjske mesnine).

Z osvojitvijo naslova bi zagorska rokometna sredina, ki se sicer ponaša s precej daljšo tradicijo kot Krim, dobila nov zagon. Igranje v Ligi prvakinj bi privabilo sponzorje, vpis bi se enormno povečal, iz okolja bi v klub drla pozitivna energija. Če bi se kmalu kaj podobnega ponovilo še v Celju, Kopru, Velenju ... bi lahko imeli spodobno ligo in več razvitih sredin, kjer bi se v boju z močnimi konkurenti kalila nova velika imena slovenskega rokometa.

Sprenevedanje

Pravijo, da dejanja povedo več kot besede. In kaj so s svojim dejanjem sporočili pri Krimu? Da bodo vse konkurente, ki jih bodo ogrozili, skušali onemogočiti na nešporten in nesramen način. Pri RZS so sicer že napovedali, da bodo za naslednjo sezono spremenili pravilnik, toda kaj Krimu preprečuje, da recimo iz svojega proračuna izvzame še nekaj deset tisočakov in izdatno okrepi še svojo podružnico RK Ljubljana in druge "prijateljske" klube. Po potrebi samo za tekmo z Zagorjem ... 

Le kaj si o vsem skupaj mislijo rokometašice Mlinotesta? Njihovo klubsko vodstvo je z dogovorom s Krimom razvrednotilo njihovo delo, požrtvovalnost in njihov ponos ob zastopanju lokalnega okolja. Pričakovano smo ostali tudi brez odziva posojenih igralk Krima, ki se na telefonske klice niso oglašale. Tudi to pove več kot dovolj ...

Krimova predstavnica za stike z javnostmi Deja Ivanović je šla celo tako daleč, da je za časnik Ekipa24 dejala, da imajo pri Mlinotestu težave s poškodbami in da gre za obojestranski interes obeh klubov. Deja (takrat se je pisala še Doler), ki je kot igralka rada govorila o športni borbi in ekipnem duhu, veliko manevrskega prostora nima, nekaj je pač morala povedati. Toda sprenevedanje o poškodbah je res smešno, sramotno in nevredno nekdanje reprezentantke. Naj pove, da hočejo na ta način osvojit naslov in ohrani vsaj svoj obraz.

Krim ima v slovenskem ženskem rokometu tak položaj, da si enostavno ne bi smel dovoliti, da si kvari ugled s takšnimi in podobnimi nečednostmi. Ne gre za boj z velikani evropskega rokometa, temveč za izživljanje nad precej manj premožnim in manj renomiranim tekmecem. V Krimu trenira ogromno deklic, ki v članicah vidijo svoj vzor in ki naj bi jih v klubu učili športnih vrednot, ki jim bodo pomagale tudi na ostalih življenjskih področjih. Sedaj pa je klub poslal jasno sporočilo: če nam spodleti na igrišču, se bomo posluževali drugih vzvodov. Iskali bomo in vrtali, druge bomo onemogočali na vsak način. Ni kaj, lepo vzgojno vodilo. 

Vsaj nekaj pozitivnega

Sloviti košarkar Michael Jordan je nekoč dejal: "Če se hočeš naučiti zmagovati, se moraš najprej naučiti izgubljati." S priznanjem poraza pokažeš spoštovanje do tekmeca (sočloveka), mu daš veljavo. S tem osebnostno rasteš, postajaš zrelejša oseba, pripravljena na vso raznolikost in izzive tega sveta. Znaš videti vrline drugih in ne iščeš izgovorov za svoj neuspeh. To je znak močnega človeka. Pri Krimu delujejo vse prej kot na omenjen način.  

Morda pa Krimovkam uspe in bodo spet igrale v Ligi prvakinj. V dvorani z 12.000 sedeži jih bo morda spet gledalo manj kot tisoč gledalcev, kot je bil slučaj v zadnji sezoni. Spet bodo prevladovali žalostni, a obenem smešni kadri praznih stolov v dvorani Stožice. Če že iščemo nekaj pozitivnega v negativnem, lahko rečemo, da so s sporno potezo pri Krimu izjemno dvignili zanimanje za slovensko žensko rokometno ligo. Ta je sedaj pod drobnogledom, kot ni bila še nikoli. 

Na drugi strani pa se dogaja tudi v Zagorju. Lokalno okolje je stopilo skupaj in si želi končati prevlado Krima. Ne želijo končati kot ŽRK Olimpija, ki je po izjemnih uspehih ugasnila, da bi lahko lagodno živel neki drugi klub. Vse skupaj raste iz zamere, iz principa. V kolikor bodo Zagorjanke ta konec tedna zmagale v Celju in bo o naslovu odločala tekma v Ajdovščini, potem se obeta navijaško gostovanje, kot ga v slovenski ženski rokometni ligi najbrž še ni bilo.

david.buovski@zurnal24.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.