Slovenijo popeljal med najboljše

Leopold Jeras je bil na čelu slovenske rokometne rokometne reprezentance v času, ko je ta dosegla svoje prve vrhunske rezultate. Vodil jo je na evropskem prvenstvu na Hrvaškem leta 2000, ko je Slovenija v odločilni tekmi za olimpijsko vozovnico premagala prav naše južne sosede in osvojila končno peto mesto. Preberite si, kako se nekdanji selektor spominja tistih časov ter kakšno je njegovo gledanje na trenutno stanje in možnosti reprezentance na EP v Avstriji.

Bili ste prvi selektor, ki je Slovenijo popeljal med evropsko in svetovno elito. Prvi uspeh naše izbrane vrste sega nazaj v leto 2000, ko je bilo EP pri naših južnih sosedih, Hrvatih. Kako po desetih letih gledate na to prvenstvo?
Res je, mi smo prva reprezentanca, ki je uspela na evropskem prvenstvu. Pri tem smo imeli zelo zahtevne kvalifikacije in potem še zahtevnejše dodatne kvalifikacije z Madžari. Na prvi tekmi teh dodatnih kvalifikacij smo v Kopru zmagali za tri gole in nekateri so že obupali nad nami, toda nato smo zmagali še na Madžarskem, za štiri zadetke, in to je bila ena pomembna prelomnica za nadaljnje dobre rezultate. Na Hrvaškem smo nato osvojili peto mesto, to peto mesto nam je dalo nato olimpijske igre, naslednje evropsko prvenstvo ter svetovno prvenstvo brez kvalifikacij. Skratka, to je bila ena velika prelomnica v razvoju slovenskega rokometa. Toda kljub vsemu je bila, za moje pojme, najpomembnejša tista tekma dodatnih kvalifikacij z Madžari, kjer smo pokazali, da smo prava ekipa.

Evropsko prvenstvo se je praktično odvilo po idealnem scenariju, na odločilni tekmi ste premagali prav domačine, torej Hrvate. Je bil uspeh zaradi tega še slajši?
No, za uspeh se ti mora prvenstvo vedno odviti po nekem idealnem scenariju. V vsakem športu je treba imeti malo sreče. Vse skupaj je bilo seveda sladko, cel ta uspeh, toda vseeno, je bila zame najpomembnejša že omenjena tekma proti Madžarom, ki nam je vse to omogočila. Je pa bila ta tekma proti Hrvatom res nekaj posebnega, oni so bili tedaj aktualni olimpijski prvaki in so hoteli ta dosežek nekako ubraniti pred domačimi gledalci in zaradi tega je imela ta tekma velik odmev. Ampak jaz sem bil prepričan, da smo boljši od Hrvatov. Pred prvenstvom smo odigrali tudi dve prijateljski tekmi pri njih, enkrat smo izgubili zaradi sodnikov, enkrat smo igrali neodločeno, tako da sem fantom tedaj rekel, da smo boljši in se je potem dejansko izkazalo, da smo bili bolje pripravljeni.

Po uspešnem evropskem prvenstvu so prišle še olimpijske igre. Dosegli ste tudi kar spoštovanja vredno osmo mesto. Kako se spominjate tiste olimpijade v Sydneyu?
Mi smo olimpijado dobro začeli, nekoliko smole smo imeli v zadnjih tridesetih sekundah tekme proti Francozom. To tekmo bi morali dobiti, toda pristranska sodnika sta nam dosodila prekršek v napadu že takoj v prehodu v napad. Saj veste, velika Francija od nas ni smela izgubiti. Tedaj smo namreč veljali za majhno rokometno državo, pravzaprav veljamo za tako še danes. Na tej tekmi smo torej osvojili točko, nato je sledil obračun z velikimi Švedi, ki smo jih ob polčasu vodili za pet zadetkov. Nato so zagnali cel vik in krik, celo predsednik evropske rokometne zveze je šel med polčasom v sodniško garderobo in tako naprej. Ob začetku drugega polčasa smo povedli še za zadetek več, torej za šest golov. Švedi so to umetno ustavili, šli so dol z igrišča in naredili cel cirkus. Prekinitev je trajala okoli četrt ure in po nadaljevanju tekme so se Švedi s pomočjo sodnikov počasi približevali, tekmo smo na koncu izgubili za dva zadetka. Tiste tekme, ki smo jih morali zmagati, smo nato zmagali in v razigravanju bi morali igrati z Nemci, za katere sem bil prepričan, da bi jih od vseh reprezentanc najlažje premagali, toda oni so svojo zadnjo tekmo izgubili proti reprezentanci, ki je bila slabša od njih. Ne vem, a so se nas bali, a je bilo kaj drugega, ampak tedaj so se moje računice in načrti nekako izjalovili, saj smo naleteli na Ruse, ki so pozneje postali olimpijski prvaki. Za prvi nastop na OI je bil ta  po pojem mnenju kar uspešen.

Žurnal24 main

Res je. Pa pustiva pretekle dogodke. Pred kratkim je selektor reprezentance postal Zvonimir Serdarušić. Vemo kakšen trener je, kaj pomeni njegov prihod za slovenski rokomet?
On je vsekakor vrhunski trener, imam samo en pomislek glede reprezentance. To je njegovo prvo selektorsko mesto, do sedaj je delal samo kot klubski trener. V Kielu je dosegal fantastične rezultate, ni dvoma, toda tam je imel vse urejeno, veliko gledalcev, ogromno denarja, res je tudi, da je odlično izbiral kader za ekipo. Je pa dejstvo, da je on vedno operiral samo s sedmimi ali osmimi igralci, izuzevši vratarje seveda, ti igralci so bili tudi fizično dobro pripravljeni. V kolikor se je nekdo poškodoval je takoj iskal zamenjavo, kot je recimo tedaj pripeljal Pajoviča namesto Karabatića, ko se je ta poškodoval. Tukaj na evropskem prvenstvu pa recimo Kozlina ne more igrati v napadu, samo v obrambi, torej mu ostaja samo Pajovič, iskati bo treba druge možnosti. Skratka moral bo precej rotirati in bomo videli, kako mu bo to uspelo. To je moj edini pomislek, drugače je on odličen trener.

Poljaki od svojih reprezentantov pričakujejo medaljo že zaradi tega, ker je EP za njih edino veliko tekmovanje brez vrhunske uvrstitve. Švedi napovedujejo boj do konca, saj naj bi bila njihova reprezentanca prvič po odhodu slovite generacije Bengan boys znova pripravljena za naskok na najvišja mesta. Nemci tako in tako vedno veliko pričakujejo od svoje izbrane vrste. Vsi nekako pozabljajo na naše. Tudi na stavnicah kotira Slovenija najnižje v skupini. Skratka, ali je to realno stanje v skupini?
Če gledaš položaje ekip na podlagi zgodovine, potem je povsem razumljivo, da tako ocenjujejo stanje v skupini. Če pa gledamo na podlagi dejstev, ki veljajo ta hip, so Nemci slabši kot so bili, imajo več problemov kot kdajkoli prej, saj ni več tistega jedra ekipe, ki je osvajalo medalje v bližnji preteklosti. Poljki so imeli, kot sem bral, določena nesoglasja z rokometno zvezo, zadevo naj bi sedaj umirili in to bi jim bil lahko še dodatni motiv, da bi zvezi dokazal, da si zasluži ta šport večjo pozornost v državi, kot jo ima. Švedi tudi še zdaleč niso to kar so bili.

Si mogoče upate napovedati, do kam lahko poseže ta reprezentanca?
Težko karkoli napovem, upam na marsikaj (smeh). Še zlasti zaradi težke skupine v kateri je Slovenija. Imenaovali so je celo za skupino smrti, ampak kamorkoli bi šli, bi to lahko bila skupina smrti, recmo če bi bili s Hrvati in Francozi,... Švedi sicer dobro napredujejo, ampak niso nepremagljivi, Nemci ravno tako ne. Za njih imam občutek, da so slabši kot v prejšnjih sezonah, manjka jim tudi nekaj dobrih igralcev, kot je Glandorf recimo. Poljaki so pa praktično edini v skupini, ki odkrito napovedujejo naskok na zlato medaljo. Če bi uspeli premagati že eno reprezentanco, bi bil to pomemben korak za napredovanje v drugi krog, tam nas bodo pa tako in tako čakali Francozi, Španci, tako da je težko karkoli napovedati.