Preberite še

Zlata generacija za piko na i Intervju: Veselin Vujović

Kaj po vašem mnenju manjka Sloveniji, da se ni znašla v krogu najboljših ekip na svetu, ki se bodo družile na SP na Hrvaškem?
Najprej bi rad povedal, da Slovenija po kvaliteti absolutno sodi med najboljše na svetu. Njena reprezentanca ima veliko potenciala, kar je dokazala tudi prejšnji petek na tekmi proti nam. Meni se pri vodenju reprezentance zdi zelo pomembno, da prepričam igralce, da v reprezentanci ne nastopajo le zase, ampak tudi za svojo družino, otroke, če jih imajo, rodni kraj in kulturo svojega naroda. To je razlog, da je reprezentant priviligiran. Pomemben je pristop in dejstvo, da igralec hoče biti zraven, ker verjame v ta projekt.

Svojega temperamenta na skriva. © Reuters

Menite, da omenjenih stvari Sloveniji manjka?
V preteklosti sem videl, da so se nekateri igralci počutili zapostavljene in užaljene. Veste, kako je: če igralec ni v prvi postavi, potem takoj dvigne nos in je razočaran. In tudi če mu rečeš kaj, kar ne želi slišati, je takoj jezen. To se dogaja tudi v naši reprezentanci. Ustvariti kult reprezentance pomeni kontinuirano pozitivno razmišljati. Igralci morajo razumeti, da je kolektiv najboljši igralec. Kolektiv prijateljev.

Mislite, da Slovenija potrebuje selektorja, ki ne bo obremenjen z lobiji in ostalim lokalnim dogajanjem?
Vsak trener mora imeti svojo identiteto, imeti idejo. Ta idejo mora postati skupna vizija. Trener mora biti po drugi strani trden človek. Ni lahko. Če želiš napraviti nekaj več, preveč za nekoga, si nakoplješ sovražnike. Moraš biti vztrajen, kar je sporočilo za igralce: nikoli se ne predaj.

	Ko bom začutil, da nimam več tega otroško nemirnega duha, se bom nehal ukvarjati s trenerskim poklicem. Lino Červar

Slovenci nenehoma menjujemo selektorje, vendar so nam medaljo obesili okrog vratu le v Ljubljani. Je težava torej v igralcih? Je po vašem mnenju rešitev pomlajevanje ali izbor vseh najbolj izkušenih?
Leta 2003, ko smo bili na Portugalskem svetovni prvaki, ko se je začel naš pohod na vrh svetovnega rokometa, je večina naših igralcev imela okoli 23 let. To je dokaz, da lahko vrhunske rezultate dosegajo tudi mladi ljudje, ki niso člani velikih ekip. Povečini so igrali v hrvaški ligi, ki je bila veliko slabša od največjih evropskih. Moje sporočilo je, da verjamem v mlade, gotovo pa bi v v ekipo vzel tudi nekoga, ki je starejši, a sprejema prej omenjene ideje. Nekoga, ki je mlad v glavi. Nekateri igralci so stari pri 20 letih, drugi stari pri 30. Gre za to, koliko si pripravljen sprejemati nove ideje in biti usmerjen v prihodnost. Mene vleče naprej moj duh, vedno hočem naprej ne glede na moja leta. Ko bom začutil, da nimam več tega otroško nemirnega duha, se bom nehal ukvarjati s trenerskim poklicem.

O slovenski reprezentanci ima Lino Červar odlično mnenje. © Gregor Katič

Dela za štiri, on pa sam

Lino Červar je na krmilo hrvaške reprezentance prišel leta 2002, bil je tudi trener Zagreba, Conversana, selektor italijanske reprezentance in poslanec demokratske stranke v hrvaškem saboru. Svojo dejavnost je zabeležil tudi v knjižni obliki.

Koga od starejših bi pustili v reprezentanci?
Všeč mi je Pajovič. On je igralec tako za obrambo kot napad, v dobrem vzdušjo lahko deluje odlično. Zorman je pameten, luciden fant. Lahko je podaljšana roka trenerja na igrišču. Nočem biti nepravičen do drugih, zato ne bi več našteval. Osredotočil bi se na zmagovalno miselnost in vero v to, da se igralci na poti k cilju ne ustavijo, ko je težko. Menim, da mora biti reprezentanca Slovenije odlikava značaja naroda: poštenega, marljivega, vztrajnega. Hrvaški narod je v rokometni reprezentanci našel sebe.

Pri Sloveniji čutite pomanjkanje zmagovalne mentalitete?
Ne! Imajo ga, vendar jo je treba odkriti. Kar nekaj igralcev je, ki je premorejo veliko. Vendar nikomur to ne piše na čelu. Umetnost je izbrati pravega igralca za pravo nalogo. To je to, kar dela razlike med trenerji. Slovenci so sicer zmagovalni narod, poznam jih, doma sem iz bližnjega Umaga. Veliko smo hodili v Koper, Izolo, Piran, v Sloveniji imam prijatelje.

Ključna figura Červarjeve čete je Ivano Balić. © AFP

Primerjava Ivano Balić : Uroš Zorman. Kakšne vzporednice bi se dalo potegniti med tema dvema igralcema in kje so razlike?
Podobna sta si, oba sta zmagovalca. V sebi imata individualnost, ampak jo znata spojiti s kolektivom. Imata sposobnost vodenja soigralcev, udejanjata ideje trenerja na igrišču. Ivano je morda bolj atraktiven, ima neke svoje poteze, svojevrstno gibanje, sposobnost improvizacije v ključnih trenutkih. Nikoli se ga ne sme omejevati, mora se mu dati možnost, da v končnici ponudi lastno rešitev. Na tekmi s Slovenijo pa sem Zormana označil za naj igralca tekme, čeprav je dal le zadetek. Del njegovih rok pa je bilo veliko golov drugih igralcev. Odlično je bral igro v protinapadu in polprotinapadu.


Pravijo, da se v času svojega selektorjevanja z nekaterimi igralci sploh niste govorili, vendar ste vseeno želi uspehe. Je to res?
Ne, to je laž. To so mi podtaknili nekateri zagrebški novinarji. Znam biti čustven in reči nekaj, česar ne bi smel. Zelo pa sem občutljiv na krivico, ne na kritiko. Kritika mora biti, da bi bil jutri boljši. Džomba je dal hrvaškemu rokometu neizmerno veliko. Hvaležen sem mu za to in izjemno ponosen. S svojimi igralci ne bom nikoli ne bom imel javne polemike. Brez njih tudi jaz ne bi bil to, kar sem. Nočem, da se nekoč, ko ne bom več trener in oni ne igralci, zgodi, da se jim izognem na ulici. To pomeni, da v mojem življenju nekaj ni bilo v redu in da tisto niso bile prave medalje, saj se nisem potrdil kot človek. Ko se srečata dva človeka, ki sta dosegela največje športne rezultate, se morata objeti in si dati roko v najlepšem ozračju. Priznam, včasih padam v polemiko in se borim z igralci, saj ti včasih nočejo prevzeti odgovornosti. Odtod vojne z igralci. Vendar je na koncu treba iti naprej skupaj.

Za slovensko reprezentanco so značilna precejšnja nihanja oziroma menjavanje obdobij slabe igre in lovljenja rezultata. Kako odpraviti to hibo?
Najprej je treba fizično pripraviti ekipo na to, da bo ekipa vso tekmo igrala dobro. To je treba trenirati. Stalno je treba držati ritem, moralo in zbranosti. Tako se ustvari navada in kasneje značaj.

Hrvaška pod Červarjem: šest let, osem velikih tekmovanj, štiri medalje © EPA

	Treba je biti moder in sestaviti ekipo, v kateri bo glavna vloga pripadla domačim igralcem. Lino Červar o Celju

Kje menite, da je izvirni greh krize Celja Pivovarne Laško?
Zelo mi je žal, da se to dogaja. Celje je nekaj več od igre, je vrhunski proizvod kraja. Mislim, da je prišlo do nekaterih nesporazumovv zvezi s strategijo, idejami, načrti, vizijami. Treba bi bilo združiti ves potencial ljudi, tistih, ki so bili prej, in tistih, ki so prišli na novo. Mislim, da se bo v the težkih časih kar nekaj igralcev vrnilo domov, tako v Slovenijo kot Hrvaško. Treba je biti moder in sestaviti ekipo, v kateri bo glavna vloga pripadla domačim igralcem. Tisto, kar je bilo izvorno, se je izgubilo.

Kje bo Hrvaška pristala ob koncu SP?
Zaradi igralcev, s katerimi smo delali skupaj šest let, bi želel, da naredimo odličen rezultat na domačem SP. Kot nagrado za vse, kar so ti fantje dali svetovnemu rokometu. To so moje želje. Mučijo pa nas številne poškodbe. Zadovoljila bi me medalja. Vesel pa sem, da je v Splitu, mestu nogometa, trenutno v ospredju rokometna reprezentanca. Zame bodo ti igralci vedno zmagovalci, saj so osvojili toliko odličij. Pravo zlato se sveti tudi, ko je v blatu.