Nosilka zadnjih slovenskih stopničk v svetovnem pokalu v alpskem smučanju Andreja Slokar trenutno okreva po poškodbi, potem ko je v njene velike načrte novembra zarezala poškodba kolena. Načrtovanje nastopa na olimpijskih igrah je zamenjalo ukvarjanje z rehabilitacijo po operaciji. Slokar si želi, da bi že aprila spet stopila na smuči.
Slokar si je na treningu slaloma v avstrijskem Söldnu novembra poškodovala desno koleno. Pregledi na kliniki v Innsbrucku so potrdili sum, da gre za strgano križno vez. Morala je pod kirurški nož, kar je posledično pomenilo, da naslednjih pet mesecev ne bo mogla tekmovati.
"Fizično moram reči, da je zelo dobro, nimam večjih težav, zdaj sem se že lotila vadbe z utežmi, gre sicer za zelo majhne obremenitve, tako da napredujem počasi, vendar napredujem," je v Podkorenu povedala Slokar.
Minuli konec tedna si je vzela premor od vaj in fitnesa in si kot gledalka ogledala tekmovanje svetovnega pokala v Kranjski Gori, kjer bi, če ne bi bilo poškodbe, tekmovala v veleslalomu in slalomu.
Sreča v nesreči je, pravi smučarka, da se tokrat telo odziva drugače, kot se je pred tremi leti, ko je morala zaradi poškodbe levega kolena prav tako začasno prekiniti tekmovalno pot.
"Tokrat nisem izgubila veliko mišične mase, koleno se odziva drugače in imam precej boljši nadzor. Še vedno ne morem delati veliko, ne smem teči, lahko pa delam počepe, kakšne izpadne korake, sem še v fazi fitnesa," je pojasnila zmagovalka dveh tekem svetovnega pokala.
Za zdaj nima velikih načrtov. "Ponavadi je tako, da si narišeš plan, potem pa se ti vse poruši in je to zelo težko za glavo. Si pa zelo želim, da bi aprila lahko šla nazaj na sneg. In to bolj zaradi tega, da ga začutim, saj so takrat še dobri pogoji. Ne bi rada prvič stala na snegu poleti na ledeniku."
Slokar pogreša smučanje in tekmovalni šport. "Zelo me je žulilo, zato sem morala priti sem v Kranjsko Goro. Zelo rada držim stik s smučarskim svetom, zelo imam rada ta svet, zelo imam rada smučanje in ljudi, ki so tukaj. In potem sem si rekla: 'Prav moram priti.' Zelo sem vesela, da sem prišla na to tekmo."
Smučanje spremlja tudi, ko je doma in si ogleda vsako tekmo. Prek televizije si je ogledala tudi tekmo v Semmeringu, kjer so bili zelo slabi pogoji. "Ko sem sedela doma, sem si le pri tej tekmi mislila, da ravno ne pogrešam tega. Videla sem punce, kako so se mučile, in sem rekla mami, da poznam občutek, ko stojiš na startu in vidiš luknje na progi in veš, da nimaš 'šans' in izgine prav vsa lepota."
Navdušuje jo Američanka Lindsey Vonn, ki pri 41 letih znova zmaguje in podira starostne rekorde. "Vsa čast. Nimam veliko za povedati. Imela sem fizioterapijo tisti dan, ko je Lindsey zmagala v St. Moritzu in sva imela s fizioterapevtom prižgan računalnik in jaz sem ob spremljanju tekme dobila mravljince, mislim kapo dol."
Čustva so jo preplavila tudi ob novici o skorajšnjem tekmovalnem slovesu reprezentančne kolegice Ane Bucik Jogan.
"Ko sem to videla, me je malo stisnilo. Nisva toliko trenirali skupaj, a sem bila vseeno vajena, da sem imela eno osebo ob sebi. Ana je toliko let v svetovnem pokalu in toliko let se že gledamo, zato mi je bilo hudo, ko sem pomislila, da ne bova nikoli več tekmovali skupaj. Kar naenkrat dobiva vse bolj realno sliko. Ko sem se poškodovala, sem se zavedla, kako lep je ta šport in da je vse minljivo. In ravno, ko sem se s tem sprijaznila, je prišla Ana ven z informacijo o koncu kariere ... Vse skupaj je zelo čustveno."
Nič hudega. Smučarska zveza je pridobila izjemnega strokovnjaka za PR Hadalina, ki bo zdaj, ko ga ne bodo več žulili pancarji, rešil vse težave. Eno za drugo.
jao tili naši exoti, ne znajo nič drugega kot molzt blagajno davkoplačevalcev