Skakalnica v Courchevelu se pripravlja na veliko prenovo, po kateri bi se lahko zapisala v zgodovino smučarskih skokov. Po modernizaciji naprave za olimpijske igre leta 2030 naj bi velika skakalnica dosegla velikost ("hill size" - razdalja med odskočno mizo in koncem doskočišča) 149 metrov, s čimer bi postala največja velika skakalnica na svetu in presegla prejšnjo rekorderko v Willingenu.
Stroški vseh del, ki jih je treba opraviti na in okoli skakalnic, so trenutno ocenjeni na 60–70 milijonov evrov. Najprej bo treba zamenjati arhaično žičnico, ki skakalcem omogoča dostop do vrha skakalnice. Potrebna je tudi nova stavba z garderobami za skakalce. Največjo preobrazbo pa bodo doživele same skakalnice, ki bodo dobile povsem novo podobo, čeprav bodo zgolj obnovljene in ne postavljene na novo, kot je bilo to v primeru skakalnic v Predazzu, ki bodo v naslednji sezoni gostile olimpijske igre.
Velika nagrada v Courchevelu.
"Ko smo gradili skakalnico za olimpijske igre leta 1992, nismo razmišljali le o samem dogodku, ampak tudi o tem, kaj bo sledilo. Zdaj je enako. Razmišljati moramo o letu 2040 ali 2050," je izjavil Pierre Bailly, "oče" skakalnic, zgrajenih leta 1989, ki se je priključil projektu modernizacije skakalnic. Dela na skakalnici se bodo začela po poletni veliki nagradi leta 2026, prenovljena skakalnica pa naj bi bila ponovno odprta za sezono 2028/2029.
Usoda letalnice v Vikersundu ima vendarle srečen konec
Letalnica v Vikersundu bi lahko doživela tragično usodo. Brez prave finančne podpore bi namreč lahko delila usodo tiste v Harrachovu in prav tako utonila v pozabo. Na srečo pa se ta črni scenarij ne bo uresničil. Norveški skakalni objekt je za vzdrževanje prejel dodatnega 4,5 milijona norveških kron državnih sredstev.
"To pomeni, da bo skakalnica preživela in da lahko spet z optimizmom gledamo v prihodnost ter začnemo načrtovati," pravi Dag Drolsum, finančni direktor Vikersunda. "Najhuje, kar bi se lahko zgodilo, je, da ne bi mogli organizirati tekmovanj. Če objekta ne bi mogli vzdrževati, bi zarasel, tako kot toliko drugih skakalnic na Norveškem."
Težko finančno stanje je tudi preprečilo, da bi se Vikersund prvotno potegoval za gostitelja svetovnega prvenstva v smučarskih poletih leta 2030. Pri FIS-u so zato podaljšali rok za oddajo prijav vse do oktobra letos, kar bo verjetno rešilo Vikersund pri njegovi kandidaturi.
"To je edina letalnica na Norveškem. Ena od zgolj štirih na celem svetu. Pomembno je, da skrbimo za naše športne objekte. Da bomo lahko tukaj še naprej gostili tekme svetovnega pokala in v prihodnosti tudi svetovna prvenstva. Obljubljena državna sredstva nam bodo omogočila, da se do leta 2030 prijavimo za velika mednarodna tekmovanja," je pojasnil predsednik parlamenta Masud Gharahkhani.
"To je velik dan veselja za Vikersund in celoten norveški smučarski šport. Najprej se moramo zahvaliti vladi za ta izjemno pomemben prispevek, ki jasno kaže na njeno zavezanost podpori smučarskih skokov v prihodnosti, tako na Norveškem kot po vsem svetu. Vlada prevzema tudi odgovornost za ta edinstven objekt, da bo Vikersund lahko še leta zagotavljal občinstvu in televizijskim gledalcem nepozabne izkušnje. Vikersund je desetletja vlagal ogromne količine denarja, pot do njegovega trenutnega položaja pa je rezultat fenomenalnega prostovoljnega truda," pa je poudarila predsednica norveške smučarske zveze Tove Moe Dyrhaug.
"To je odlična novica za nas. Vikersund je ključni objekt za našo državno reprezentanco v smučarskih skokih in dejstvo, da se bodo tukaj še naprej odvijala redna, vsakoletna tekmovanja, je za nas zelo pomembno. To je fantastična priložnost za naš šport. Storili bomo vse, da zagotovimo izjemno dolge skoke in da se bomo vsakič, ko bodo tekmovanja potekala v Vikersundu, borili za zmago," pa je dodal Jan-Erik Aalbu, panožni športni direktor za smučarske skoke pri norveški smučarski zvezi.
