16 let od operacije Nevihta

V Kninu so včeraj potekale uradne slovesnosti ob hrvaškem dnevu zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov, ki ga sicer praznujejo 5. avgusta v spomin na operacijo Nevihta (oluja). Četrtega avgusta zjutraj pred 16 leti se je začela 84-urna vojaška akcija osvoboditve nekaterih hrvaških območij, skupaj obsegajočih 10.400 kvadratnih kilometrov, ki so jih leta 1991 ob pomoči Srbije zasedli srbski uporniki. Zaradi te akcije se je po srbskih podatkih iz Hrvaške izselilo več kot 340 tisoč Srbov, po hrvaških podatkih okrog 90 tisoč.

Branilci bojkotirali slovesnosti

Del združenja hrvaških branilcev je napovedal bojkot proslave v znak nezadovoljstva, ker je haaško sodišče v prvostopenjski sodbi obsodilo hrvaška generala Anteja Gotovino in Mladena Markača na 24 oziroma 18 let ječe zaradi vojnih zločinov, storjenih med akcijo. Sicer je hrvaška policija napovedala, da bo nemudoma privedla vse z ustaškimi simboli ali tiste, ki bodo na kakršenkoli način spodbujali sovraštvo do drugih narodov ali verstev.

Tadić: Srbija žaluje za žrtvami zločinov

Tudi v Srbiji vsako leto ob obletnici Nevihte pripravijo komemoracijo v spomin na pregon Srbov s Hrvaške. Srbski predsednik Boris Tadić je v sporočilu za javnost pozval k ugotavljanju usode izginulih Srbov in k reševanju problemov večine srbskih družin pri vrnitvi na Hrvaško: "Ti problemi so vrnitev stanovanjskih pravic, obnova lastnine, neizplačane pokojnine, konvalidacija delovnega staža, kakor tudi težave ... glede pridobivanja državljanstva in ekonomske razmere po vrnitvi."

Predstavniki združenj izseljencev Srbov s Hrvaške so na hrvaškem veleposlaništvu v Beogradu predali odprto pismo za premierko Jadranko Kosor, v katerem od vlade v Zagrebu zahtevajo, da pred vstopom v Evropsko unijo Srbom vrnejo odvzete lastninske in druge pravice. Prav tako zahtevajo vzpostavitev enakih standardov v sojenjih za vojne zločine in druga kazniva dejanja, storjena med vojno.