Svet
150 ogledov

Če pet let bomo uživali največ piščančjega mesa

Piščanci EPA
V naslednjih petih letih bo poraba piščanjčjega mesa prehitela porabo svinjine. Trend velja tudi v Slovenijo.

Piščančje meso bo v naslednjih petih letih v postalo v povprečju najbolj konzumirano meso, kaže agrarno poročilo Organizacije za gospodarski razvoj in sodelovanje (OECD) v katero je vključenih 41 držav in 12 regij. 

Poraba piščančjega mesa po svetu narašča hitreje kot poraba katerega koli drugega mesa. Uživanje svinjine se zmanjšuje celo na tržiščih, kjer je tovorstno meso najbolj popularno.

"Svinjsko meso trenutno predstavlja največji delež v svetovni proizvodnji mesa, vendar je stopnja rasti upočasnjena. Posledica tega je, da bo proizvodnjo svinjine leta 2020 presegla proizvodnja perutnine," pravi poročilo OECD.

Že najcenejše bo postalo še cenejše

Med razlogi za porast porabe piščanjčjega mesa, je gotovo najpomembnejši ta, da je piščančje meso najcenejše, hkrati pa je ponudba tega mesa največja. Kot ugotavlja OECD bo tako tudi ostalo, še več, razlika v ceni med piščančjim mesom ter govejim in svinjskim mesom, se bo še povečala. Potrošnja piščančjega mesa se je v zadnjih petdesetih letih  sicer že podvojila.

“Poraba perutninskega mesa se strmopovečuje, še najbolj v Evropi, kjer je v zadnjih desetih letih porastla zaveč kot tretjino (37 odstotkov). V istem času se je na globalni ravni povečala za slabo četrtino (23 odstotkov)," pravi direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser.

Slovenci pojemo največ svinjine in vedno več perutnine

Tudi v Sloveniji se poraba piščančjega mesa povečuje. Še vedno sicer pojemo največ mesa prašičev, lani je tako povprečen Slovenec pojedel 35 kilogramov svinjine, piščančjega mesa pa enajst kilogramov manj, torej 24 kilogramov. Primerjava z letom 2010 pokaže, da je takrat prebivalec Slovenije pojedel povprečno 41 kilogramov svinjine ter 27 kilogramov piščančjega mesa, razlika je bila torej 14 kilogramov.

"V Sloveniji potrošniki sledijo tem trendom, čeprav počasneje, saj smo že pred desetletjem bili v zgornjem segmentu potrošnje perutninskega mesa, katerega potrošnja se sedajpribližuje 25 kilogramov na posameznika na leto. Takšno je tudi evropsko povprečje," razlagajo v Perutniki Ptuj, kjer dodajajo, da imajo slovenski potrošniki najraje piščančja krila, sledijo piščančje prsi, medtem, ko v Pivk prodajo največ celih piščancev in filejev.

Več popraševanja po vnaprej pripravljenem

"Povečuje se delež povpraševanja po začinjenem mesu, ki je že pripravljen za peko, kot denimo piščanec pripravljen za peko in meso oziroma čevapčiči za žar," razlagajo v Pivki, take izkušnje pa imajo tudi v Perutnini Ptuj. "Trend je seveda jasen vedno več pripravljenih živil in posledično vedno manj piščančjega mesa.”

Kaj vse je v krmi?

Piščenčje meso tako, kljub pomislekom glede industrijske pridelave, postaja vse bolj popularno

"Več kot je kokoši na enem mestu, manj kot se gibajo, več možnosti imajo za različne bolezni, ki se pogosto preprečujejo tako, da se zdravila preventivno vmešajo v krmo, " pravi nutricionistka Mojca Cepuš.

"V krmo se pogosto mešajo snovi  za hitrejšo rast in preventivo pred boleznimi kot so različni hormoni, arzenik… Za arzenik vemo, da je za človeka v večjih količinah rakotvoren," dodaja.

Poraba mesa se v Sloveniji sicer zmanjšuje. Po podatkih Statističnega urada je povprečen Slovenec lani pojedel 82 kilogramov mesa, kar je 16 kilogramov manj kot pred desetimi leti. Potrošnja mesa se je v Sloveniji začela bistveno zmanjševati leta 2011.  

 

Komentarjev 5
  • Simon Rajgl 22:55 07.december 2014.

    Pozdravljeni!Načeloma ne komentiram člankov na raznih internetnih straneh, vendar je moja dolžnost kot strokovnjaka na tem področju, da podam komentar oz. pojasnim nekatere stvari, ki so tukaj napačno, nestrokovno napisane. Moti me predvsem del, kjer svoje (nestrokovno in ...prikaži več zavajajoče) mnenje podaja nutricionistka. Mnenje nutricionistke ni nikakor kredibilno na živinorejskem področju! Kar je jasno v citatih, ki so morda le delno resnični oz. je novinar napisal le del resnice. Zakaj? V EU že leta (desetletje) velja prepoved vseh antibiotikov, rastnih hormonov in podobnih dodatkov v PREVENTIVNE NAMENE. Živali so ob primeru bolezni seveda zdravljene s strogo določenimi antibiotiki, pri katerih je potrebno upoštevati karenco (živalski produkti niso dovoljeni za uporabo v prehrani za predpisano obdobje v času samega zdravljenja in v obdobju po zadnji aplikaciji zdravil). Tako je v EU. V ostalih državah pa se ne soočajo s tako ostrimi predpisi oz. jih ni (ZDA, Kitajska…) Kar se pa

  • spizdygonzales 18:00 07.december 2014.

    meso enkrat ne mesec je čist dost :) ko sta pa sir pa zelenjava toliko bolj njami :)

  • Igor Đukanović 17:51 07.december 2014.

    Svinje so nam najbolj sorodna bitja med domačimi živalmi. (Ne le politikom ;) ) Tako da z njih najlažje prenašamo okužbe in bolezni nasploh. Tako da zmanjševanje porabe svinjskega mesa bolj razveseljuje kot zmanjševanje prehranjevanja z ostalimi mrtvimi živalmi.