Najnovejše poročilo, ki kaže, da bo EU po projekcijah leta 2010 celo presegla zastavljene cilje, utemeljuje "vodilno vlogo" EU v boju proti podnebnim spremembam, je povedal.
Projekcije za leto 2010 kažejo, da se bodo izpusti v petnajstih starih članicah do tega leta z obstoječimi ukrepi zmanjšali za 7,4 odstotka glede na izhodiščno leto, ki je v večini primerov leto 1990. Z dodatnimi ukrepi, trgovanjem z emisijskimi kuponi in s ponori ogljika pa naj bi petnajsterica celo presegla cilj, da do leta 2012 izpuste zmanjša za osem odstotkov, in sicer naj bi ta cilj do leta 2010 presegla za 3,4 odstotka.
Tudi Slovenija se je zavezala, da bo izpuste do leta 2012 zmanjšala za osem odstotkov glede na izhodiščno leto, ki je v njenem primeru leto 1986. Po najnovejših podatkih Evropske komisije naj tega cilja z obstoječimi ukrepi ne bi uresničila, z omenjenimi dodatnimi ukrepi, predvsem z izkoriščanjem gozdov za absorpcijo ogljika iz ozračja, pa naj bi ta cilj do leta 2010 celo presegla za 4,7 odstotka.
"Slovenija je edina med dvanajstimi novimi članicami, ki namerava vlagati v kjotske mehanizme in vključiti ogljikove ponore," piše v dokumentu Evropske komisije, objavljenem danes v Bruslju.
Dimas je sicer pred konferenco ZN na Baliju, kjer naj bi se mednarodna skupnost, tudi ZDA, Kitajska, Indija in Brazilija, dogovorila o začetku pogajanj za svetovni sporazum o podnebnih spremembah po letu 2012, ko se izteče Kjotski protokol, "previdno optimističen". "Bali je ključen test za mednarodno skupnost, da dokaže politično voljo in znanost prevede v dejanja," je poudaril Dimas.
Spremembe podnebja bodo udarile po revnih
Zaradi podnebnih sprememb bodo katastrofalne posledice utrpele predvsem revnejše države, izhaja iz danes objavljenega letnega poročila Razvojnega programa ZN (UNDP). Lakota, poplave in bolezni, kot je malarija, bodo v prihodnje za dodatno milijardo zemljanov življenje naredile neznosno, opozarja poročilo. Dokument glavno krivdo za nastale razmere pripisuje bogatejšim narodom.
|
Po besedah UNDP Olava Kjorvena so podnebne spremembe grožnje celotnemu človeštvu. |
"Konec koncev so podnebne spremembe grožnja celotnemu človeštvu. A revnejši bodo morali nositi največ stroškov, čeprav k segrevanju ozračja ne prispevajo nič ," je ob predstavitvi poročila povedal direktor UNDP Olav Kjorven . Ukrepi proti podnebnim spremembam in zaščita pred posledicami bi morali biti sestavni del vsake prihodnje razvojne politike, je še dejal.
Poročilo navaja, da 1,6 milijarde ljudi po svetu za pridobivanje energije uporablja drva in gnoj, bogatejši narodi pa energijo ne samo trošijo, temveč tudi zapravljajo. Če bi imeli vsi ljudje na svetu enak življenjski slog kot povprečen Američan, bi za obvladovanje onesnaženosti okolja potrebovali devet takšnih planetov, kot je Zemlja, so izračunali strokovnjaki. Ena sama klimatska naprava v ZDA v enem letu spusti v zrak več ogljikovega dioksida, kot ga na primer prebivalec Afganistana ali Kambodže proizvede v vsem življenju.
Poročilo, ki so ga objavili pred decembrsko okolijsko konferenco ZN na Baliju, predlaga zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do 30 odstotkov do leta 2020 in 80 odstotkov do leta 2050. Le tako bi lahko segrevanje Zemlje ohranili pod dvema stopinjama Celzija in preprečili najhujše, še napovedujejo strokovnjaki.
Če pa proti naraščajočim temperaturam ne bo storjenega nič, bo po napovedih strokovnjakov okoli 600 milijonov ljudi v Afriki dodatno trpelo za lakoto, 200 milijonov jih bo zaradi poplav izgubilo domovanje, 200 milijonom pa bo grozila nevarnost okužbe z malarijo ali vročinskim obolenjem denga.
Za ostale zanimive novice pokukajte v ostale rubrike na naši spletni strani.
