Svet
2517 ogledov

Evropa očitno ne bo ponovila napak iz prejšnje krize

Evropska centralna banka EPA
Od 750 milijard, ki so na voljo članicam EU, bo Slovenija dobila dobre dve milijardi evrov in pol, ki jih bo lahko prerazporedila tako, kot bo želela.

Člani Sveta Evropske centralne banke (ECB), med katerimi je tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, so v minulih dneh sprejeli dodatni nabor odzivnih ukrepov. V prvi fazi so v okviru obstoječih programov odkupov dolžniških vrednostnih papirjev do konca leta odobrili dodatne nakupe vrednostnih papirjev za 120 milijard evrov ter povečali in razširili posojila bankam za zagotavljanje likvidnosti.

V drugi fazi pa so sprejeli dodaten obsežen pandemični program nakupov vrednostnih papirjev v vrednosti 750 milijard evrov do konca leta. V Banki Slovenije pravijo, da bodo sredstva posameznim državam članicam na voljo "po kapitalskem ključu, a z določeno mero fleksibilnosti".

Namen je stabilizacija finančnih trgov

A ti ukrepi še ne pomenijo, da bo ECB članice Evrosistema denar razdelile državljanom, ampak se nanašajo na poroštva posameznim državam, da se te lažje zadolžijo.

"Gre za zavezo ECB, da bo po tem, ko se bodo države zadolžile, na sekundarnem trgu nastopila z omenjenim zneskom in na ta način vplivala na stabilnost finančnih trgov," pojasnjujejo v Banki Slovenije, kjer dodajajo, da so bili vsi omenjeni ukrepi sprejeti tudi v luči zavedanja, da je, še posebej v teh kriznih časih, nujno usklajeno delovanje vseh ekonomskih politik znotraj države, enako pomembno pa je tudi usklajeno delovanje domačih in skupnih evropskih institucij.

Tako imenovan Pandemic Emergency Purchase Programme (PEPP) v višini 750 milijard evrov bo torej omogočil državam, da sredstva porabijo po lastni izbiri.

Višina sredstev je odvisna od BDP- ja države

Kako do sredstev? "Za sredstva ni nikomur potrebno zaprositi, pač pa Banka Slovenije na trgu začne odkupovati državne obveznice do višine dobrih 2,5 milijard evrov, kot je kvota za Slovenijo," pojasnjuje ekonomist Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki doda, da kvote izhajajo iz t. i. kapitalskega ključa ECB, torej deleža države v kapitalu ECP, ki temelji na deležu države v evropskem BDP.

Denar torej ni porazdeljen na prebivalca (ali na število prebivalcev države), temveč glede na BDP.

"Tako lahko po novem kapitalskem ključu ECB, kar za Slovenijo pomeni 0,3361 %, Banka Slovenije za odkupe sredstev nameni le 2,53 milijarde evrov – Nemčija pa dobi več, ker je njen delež v evropskem BDP večji in znaša več na prebivalca kot v Sloveniji," razloži Damijan.

Denar za podjetja ali za ljudi?

Ekonomist pravi, da lahko slovenska vlada ta sredstva izkoristi, kakor jih želi. Kakšne so možnosti? "Lahko ga uporabi kot helikopterski denar za ohranitev delovnih mest, se pravi tako, da z denarjem, zbranim od izdaje obveznic, slovenskim podjetjem prek subvencij kompenzira izpad neto vrednosti prodaje ali pa samo vrednost plač zaposlenim, ki so na čakanju, in tako neposredno pripomore k ohranitvi tako podjetij kot delovnih mest," pravi Damijan – kar bi pomenilo, da podjetja ne bi začela odpuščati zaposlenih, ker nimajo dela oziroma morajo biti zaprta.

Druga možnost pa je, da Slovenija ta sredstva izkoristi tudi kot helikopterski denar za ljudi, torej da z denarjem, zbranim od izdaje obveznic, vsem prebivalcem pošlje določeno vsoto denarja na njihov račun. A Damijan opozarja, da je to smiselno narediti šele po koncu karantene, "da se omogoči, da ljudje začnejo spet bolj trošiti, s čimer se poveča agregatno povpraševanje in začne slovensko gospodarstvo hitreje okrevati po krizi".

"Če bi ECB program odkupovanja obveznic zagnala že ob začetku krize v letu 2009, se EU ne bi znašla v tako dolgi recesiji, vse do leta 2014. Tokrat je ECB delovala zelo hitro in lahko pomaga pri tem, da se zelo omili recesija zaradi t. i. korona krize."

Jože P. Damijan

Očitno je zadnja kriza ECB "izučila", saj se je takrat odzvala občutno prepozno in šele marca 2015 zagnala program odkupovanja obveznic. Z njim so, se spominja Damijan, nacionalne centralne banke mesečno odkupovale najprej po 60 milijard evrov obveznic in kasneje celo po 80 milijard evrov obveznic mesečno.

Na ta način je ECB pomagala nekaterim državam, ki so zaradi zahtevanih višjih obrestnih mer imele težave s financiranjem proračunov (predvsem periferne EU države, med njimi je bila najbolj izpostavljena prav Italija), da so sploh lahko financirale svoje proračune, še razloži Damijan.

Joze P. Damijan Koronavirus Slovenija Jože P. Damijan o kriznih ukrepih: Vlada se heca nova vlada RS Slovenija Vlada ponoči več kot pet ur o ukrepih, to nas čaka

dezurni@zurnal24.si

 

 

Komentarjev 1
  • maiprinligh 19:02 27.marec 2020.

    www.MooXi.net - spletna stran za zmenke za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks