Gotovina in Markač: Končan pritožbeni postopek

Kot sta poudarili obrambi generalov, so bili napadi hrvaške vojske na mesta, ki so jih zasedli srbski uporniki, legitimni.

Gre za operacijo Nevihta avgusta 1995, s katero je hrvaška vojska dokončno osvobodila ozemlje, ki so ga leta 1991 zasedli srbski uporniki in ga razglasili za Republiko srbsko krajino.

Gotovina in Markač sta bila aprila lani obsojena na 24 oziroma 18 let zapora zaradi vojnih zločinov med in po Nevihti.

Haaško sodišče ju je spoznalo kriva sodelovanja v zločinskem dejanju, katerega cilj je bil prisilno in za vedno odstraniti srbske prebivalce z območij na Hrvaškem. Glede na razsodbo sodišča sta kriva izgona, deportacije, ropa, uničevanja, umorov, nečloveških dejanj in okrutnega ravnanja, oproščena pa sta bila nasilnega preseljevanja ljudi.

Obramba zadnjič o njuni odgovornosti

Njuni odvetniki so ponovno zatrdili, da ni bilo nobenih nezakonitih topniških napadov na Knin, Gračac, Benkovac in Obrovac. Kot so še opozorili odvetniki generalov, je večina Srbov zapustila območje pred napadom hrvaške vojske, in sicer na povabilo njihovih voditeljev.

Je pa tožilstvo danes nekoliko spremenilo svoje trditve in skušalo prepričati sodnike, da imajo lahko tudi legitimni topniški napadi za posledico uresničenje nelegitimnega cilja, kot je deportacija civilnega prebivalstva. Predstavniki tožilstva so danes izpostavili, da se je tudi takratni hrvaški predsednik Franjo Tuđman hvalil z učinkovitim izpolnjevanjem cilja o deportaciji srbskega prebivalstva.

Nedolžna sva, obžalujeva civilne žrtve

Na koncu razprave sta haaško sodišče prvič nagovorila tudi Gotovina in Markač.

Zatrdila sta, da sta nedolžna ter da obžalujeta vse civilne žrtve. Gotovina, ki je sodišče nagovoril v francoščini, je pojasnil, je bilo število civilnih žrtev in uničenih stanovanjskih objektov v operaciji "najmanjše možno". Kot je dodal, ne trdi, da je bil brez napak, kot svojo glavno napako pa je izpostavil, da se ni predal sodišču.

Kratek nagovor je sklenil z besedami, da je kot vojaški poveljnik v tedanjih okoliščinah ravnal po najboljših močeh in da bo zadovoljen, če bo to upoštevalo tudi sodišče.

Markač je zanikal sodelovanje pri skupinskem zločinskem dejanju, zatrdil pa še, da ni zločinec.

Izrazil je presenečenje nad navedbami iz obtožnice, ki po njegovem mnenju ne ustrezajo dogodkom na terenu. "Kot poveljnik posebnih enot policije nisem načrtoval, storil ali poskusil prikriti nobenega od zločinov," je dejal Markač, ki je spomnil, da se je pred devetimi leti sam predal haaškemu sodišču.