Nenadzorovan bankrot Grčije bi v evroobmočju povzročil za več kot milijardo evrov škode, kriza pa bi se lahko razširila še na Italijo in Španijo, ki veljata za ranljivi članici in bi ob takšnem scenariju verjetno potrebovali finančno pomoč, razkriva dokument Inštituta za mednarodne finance (IIF).
IIF združuje najpomembnejše svetovne finančne ustanove, med katerimi so tudi zasebni upniki Grčije. Ti se morajo do četrtka odločiti, ali bodo sodelovali pri zamenjavi obveznic, s katero naj bi zasebni upniki Grčiji odpisali do 107 milijard evrov dolga. Odpis dolga je pogoj za odobritev nove javne pomoči. Grška vlada je optimistična.
Če bi se drugi paket pomoči Grčiji izjalovil, bi velike izgube zabeležila tudi Evropska centralna banka. IIF namreč navaja, da znaša njena izpostavljenost do Grčije 177 milijard evrov, kar je enkrat več od njenega kapitala.
Bo 20. marca Grčija nenadzorovano bankrotirala?
Grčija mora 20. marca odplačati za 14,4 milijarde evrov dolgov, za kar nujno potrebuje sveža finančna sredstva. Če teh ne bo dobila, bi to pomenilo nenadzorovan bankrot, bi pa to lahko bil tudi znak, da so politiki izgubili nadzor nad evrom. Vlagatelji bi se lahko nato osredotočili na druge šibke države območja evra.
