Oboroženi moški so v vasi v zvezni državi Kwara v zahodni Nigeriji ubili najmanj 162 oseb, je sporočil predstavnik Rdečega križa. To je eden najsmrtonosnejših napadov v zadnjih mesecih v državi, ki jo pestijo varnostne krize.
Oborožene tolpe, lokalno znane kot banditi, ki plenijo vasi in ugrabljajo za odkupnino, delujejo v večjih delih države, medtem ko so džihadistične skupine aktivne na severovzhodu in severozahodu. Nasilje je razširjeno tudi v osrednjih državah, poroča Guardian.
"Poročila pravijo, da je število smrtnih žrtev zdaj 162, iskanje trupel pa se nadaljuje," je dejal Babaomo Ayodeji, državni sekretar Rdečega križa v Kwari. Sprva se je sicer poročalo o 62 smrtnih žrtvah.
Guverner zvezne države Kwara, AbdulRahman AbdulRazaq, je napad obsodil kot "strahopeten izraz frustracije terorističnih celic po tekočih protiterorističnih kampanjah v nekaterih delih države".
Nigerijska vojska je okrepila operacije proti džihadistom in oboroženim banditom ter redno trdi, da je ubila ogromno število borcev. Prejšnji mesec je vojska sporočila, da je v zvezni državi Kwara začela izvajati "trajne usklajene ofenzivne operacije proti terorističnim elementom" in dosegla opazne uspehe. Lokalni mediji so poročali, da je vojska "nevtralizirala" 150 banditov. "Uspešno so nevtralizirali teroriste, drugim pa je uspelo pobegniti v gozd," je vojska sporočila 30. januarja in dodala, da je izpraznila njihova skrivališča.
"Vojaki so vdrli tudi v oddaljena taborišča, ki so bila doslej nedostopna varnostnim silam, kjer je bilo uničenih več zapuščenih taborišč in logističnih sredstev, kar je znatno poslabšalo sposobnost teroristov za preživetje," so sporočili.
Oblasti v zvezni državi Kwara so v odgovor na številne varnostne težave v nekaterih območjih uvedle policijsko uro in za več tednov zaprle šole, preden so v ponedeljek odredile njihovo ponovno odprtje.
Najbolj naseljena afriška država je bila v zadnjih mesecih pod drobnogledom, odkar je ameriški predsednik Donald Trump trdil, da je bil v Nigeriji "genocid" nad kristjani.
Nigerijska vlada in številni neodvisni strokovnjaki so trditev zavrnili, saj pravijo, da varnostne krize v državi terjajo življenja kristjanov in muslimanov, pogosto brez razlikovanja.
