Svet
2811 ogledov

Zoran Milanović je novi hrvaški predsednik

Zoran Milanović
Hrvati so na volitvah očitno zaupanje izkazali Zoranu Milanoviću.

Nekdanji predsednik hrvaške vlade in SDP Zoran Milanović ima več kot 100.000 glasov prednosti pred aktualno predsednico Kolindo Grabar-Kitarović, kažejo delni neuradni izidi, ki jih na spletni strani objavlja hrvaška državna volilna komisija. Po preštetih glasovih z več kot 99 odstotkov volišč je Milanović prejel nekaj manj kot 53 odstotkov glasov.

Kolinda Gragar-Kitarović | Avtor: Epa Epa

Nekdanji hrvaški premier in predsednik SDP Zoran Milanović je uspešno oživil svojo politično kariero z vstopom v predsedniški urad hrvaške države. Bil je deseti hrvaški premier in je vodil dvanajsto hrvaško vlado, z današnjo zmago pa bo postal peti hrvaški predsednik od osamosvojitve sosednje države.

Milanović je v predvolilni kampanji napovedal, da bo urejanje sporov s Slovenijo njegova prednostna naloga, ko bo prevzel vodenje države. Večkrat je izpostavil, da je Slovenija, ne glede na odprta vprašanja, najbližja partnerka Hrvaške, posebej ko gre za sodelovanje v Evropski uniji.

Kritike nasprotnikov

V kampanji so mu njegovi politični nasprotniki očitali, da ne more biti dober predsednik države, potem ko se ni izkazal kot predsednik vlade. Vztrajali so, da je šlo za "najbolj nesposobnega premierja in vlado v zgodovini Hrvaške", a očitno večina udeležencev današnjih volitev ne misli tako.

Kritiki so tudi izpostavljali, da se poteguje za predsednika države na splošnih volitvah, čeprav meni, da bi bilo treba hrvaškega predsednika zaradi omejenih ustavnih pooblastil voliti v parlamentu.

"Predsednik z značajem"

Milanović je lani spomladi napovedal kandidaturo za predsednika države s sloganom Predsednik z značajem. Na ta način je izpostavil svoje prednosti, a tudi pomanjkljivosti. V času premierskega mandata se je večkrat pokazal kot bahav in prepirljiv, ne glede na to, ali je šlo za hrvaško ali mednarodno politično sceno.

Večkrat je nastopal kot pripadnik elite in mnogi Hrvati njegovih metafor niso razumeli. Privržence socialdemokracije je presenetil z izjavama, da je "liberalec" in "reformirani levičar".

Nasvetov sodelavcev Milanović pogosto ni upošteval in ti so ga tudi zapuščali. Tesni sodelavci, s katerimi se je razšel, kot je bivši finančni minister Slavko Linić, so mu med drugim očitali pomanjkanje delovnih navad in lenobo. Vse negativne značilnosti so v predsedniški kampanji izpostavljali Milanovićevi tekmeci za sedež na Pantovčaku, posebej pa njegova predhodnica Kolinda Grabar-Kitarović.

Kolinda Grabar-Kitarović, Zoran Milanović | Avtor: Epa Epa

Pravnik z rektorjevo nagrado

Milanović se je rodil oktobra 1966 v Zagrebu. Končal je pravno fakulteto, kjer je med drugim prejel rektorjevo nagrado. Prvo zaposlitev je dobil na trgovinskem sodišču v Zagrebu, od leta 1993 pa je delal na zunanjem ministrstvu.

V SDP je vstopil leta 1999. Leta 2004 je zapustil položaj pomočnika zunanjega ministra in bil imenovan v izvršni odbor SDP, kjer je skrbel za mednarodno sodelovanje. Po smrti dolgoletnega predsednika SDP Ivice Račana je bil leta 2007 izvoljen na čelo stranke.

Ena od zanimivosti v Milanovićevem življenjepisu je podatek, da ga je v službo na zunanjem ministrstvu sprejel bivši hrvaški premier Ivo Sanader, ki bil takrat zaposlen v vrhu hrvaške diplomacije.

Oče dveh sinov

Milanović je bil med drugim svetovalec hrvaške misije pri EU in zvezi Nato v Bruslju leta 1996. V Belgiji je končal tudi podiplomski študij prava EU. Govori angleško, rusko in francosko.

Je ateist in je poročen z zdravnico Sanjo Musić Milanović, s katero imata dva sinova. Predsedniško kampanjo je dvakrat na kratko prekinil zaradi smrti brata in očeta.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 4
Sorodne novice