Ameriški senat je sledil pozivu predsednika Baracka Obame in podprl vladni paket za spopad z gospodarsko krizo, vreden kar 823 milijard dolarjev. Za je glasovalo 61 senatorjev, med njimi trije republikanci, proti 37. Senat je sicer v ponedeljek z 61 glasovi proti 36 glasoval za prekinitev razprave o predlogu zakona, kar je odprlo pot k njegovemu sprejetju. Na stran 56 demokratov in dveh neodvisnih senatorjev so stopili trije republikanci.
Davčne olajšave ali državne investicije?
Zelena luč v senatu pa še ne pomeni dokončne uveljavitve paketa. Predstavniški dom zveznega
kongresa, kjer imajo demokrati udobno večino, je predlagan paket sicer že podprl, vendar v drugačni
obliki. Potrdil je le 819 milijard vreden paket, ki je obsegal precej več državnih investicij in
manj davčnih olajšav kot v senatu potrjeni predlog. Vladajoči demokrati, ki v senatu nimajo tako
udobne večine, so lahko paket spravili skozi senatno sito le tako, da so vsaj delno ugodili
prepričanju republikancev, da so najboljše zdravilo proti krizi davčne olajšave in ne državne
investicije.
Tako bo zdaj nastopil posebni odbor z izbranimi člani obeh domov kongresa in poskušal sestaviti kompromisno različico paketa protikriznih ukrepov. Nato pa bosta o njem vnovič glasovala oba domova kongresa in šele nato se bo Obama pod zakon lahko podpisal.
Že v torek dopoldan je nov ameriški predsednik Obama na svoji prvi novinarski konferenci v
Beli hiši povedal, da lahko samo vlada prekine brezizhoden položaj na ameriškem trgu delovnih mest.
"Zvezna vlada je še edina, ki lahko našo ekonomijo spet spravi k življenju," je dejal.
Obljubil je, da bodo tako ustvarili štiri milijone delovnih mest in pomagali k okrevanju ameriške
ekonomije, ki je v krizi, kakršne ZDA niso videle 60 let.
Republikanci ne verjamejo v star recept
Senatni republikanci so še vedno v veliki večini proti stimulacijskemu predlogu. Njihov vodja
Mitch McConnell iz Kentuckyja je uporabil zgodovinsko primerjavo in dejal, da
poraba ne more oživiti gospodarstva, ker naj ne bi bilo nobenega dokaza, da je stimulacijska
politika s programom javnih del predsednika
Franklina D. Roosevelta, znana kot New Deal, v 30. letih prejšnjega stoletja
uspela oživiti gospodarstvo in ga spraviti iz največje krize v zgodovini ZDA.
