Konflikt se širi na Abhazijo
Nasilje se tako iz Južne Osetije širi tudi na preostalo Gruzijo, še posebej pa na zahod države, kjer leži druga gruzijska separatistična pokrajina Abhazija. Ruske ladje so namreč danes prispele v pristanišče Očamčira v Abhaziji, ruska letala pa naj bi že od sobote obstreljevala sotesko Kodori – edino območje v Abhaziji, ki je pod gruzijskim nadzorom – in bližnje mesto Zugdidi. Ruska vojska je sicer danes zanikala načrte o razširitvi konflikta na Abhazijo. Voditelj gruzijske separatistične pokrajine Abhazija Sergej Bagapš je danes sprejel odlok o razglasitvi desetdnevnega vojnega stanja na območjih v bližini ozemlja, ki je pod nadzorom Gruzije.
Odlok o razglasitvi vojnega stanja bo začel veljati ob polnoči v noči na ponedeljek. Veljal bo deset dni, in sicer na več območjih v bližini de facto meje med Abhazijo in Gruzijo.
Abhazija vse od 90. let prejšnjega stoletja išče način po odcepitvi od Gruzije. Že v noči na nedeljo naj bi Rusija v Abhazijo poslala okoli štiri tisoč vojakov, še dodatnih šest tisoč pa v Južno Osetijo.
Prijateljsko na OI |
|
Ruska strelka Natalija Paderina in gruzijska tekmovalka Nino Salukvadze sta pokazali pravi olimpijski duh. Navkljub sovražnosti med njunima državama sta se športnici, ki sta osvojili medalji v streljanju z zračno pištolo na 100 metrov, na podelitvi medalj prisrčno objeli in poljubili. |
Taktični umik ali poraz?
Uradni Tbilisi je potrdil, da je po treh dneh spopadov začel z umikom gruzijskih enot iz Južne Osetije, kjer je v četrtek začel oboroženo akcijo proti tamkajšnjim separatistom, ki pa je ni mogel uspešno končati zaradi posredovanja Rusije. Ta je namreč poslala enote v Južno Osetijo, kjer ima velika večina prebivalcev rusko državljanstvo, ter začela bombardirati cilje tudi v notranjosti Gruzije. Moskva zatrjuje, da je njeno dejanje popolnoma legitimno, saj je morala zaščititi svoje "mirovnike", ki so že od prej nadzorovali dogajanje v državi.
Gruzija je priznala, da je prestolnica pokrajine Chinvali v ruskih rokah in da jo je sama zapustila. Kot zatrjuje gruzijska stran, so se za umik odločili zaradi skrbi pred humanitarno katastrofo, ki bi sicer grozila civilnemu prebivalstvu. Ruska stran si umik nasprotno tolmači kot priznanje poraza. Chinvali je sicer danes precej miren.
Po podatkih ruskih oblasti so spopadi terjali več kot 2000 življenj, medtem ko je Gruzija sporočila, da je na njihovi strani 300 mrtvih, večina civilistov.
Gruzijska stran je tudi zanikala poprejšnje navedbe Moskve, da sta se obe strani dogovorili o vzpostavitvi dveh koridorjev, po katerih bi se lahko umikali ranjeni in begunci. Na rusko ozemlje naj bi sicer v zadnjih dneh prebegnilo več kot 30.000 beguncev.
Ranjen general
V napadu gruzijske vojske je bil ranjen ruski poveljnik, general Anatolij Hruljov. Zadel ga
je šrapnel, ko se je peljal v konvoju. Generala so že prepeljali na zdravljenje v bolnišnico. Med
vožnjo po južnoosetijski prestolnici Chinvali pa sta se lažje poškodovala tudi turški televizijski
novinar in snemalec.
|
Razmere na terenu si je ogledal tudi gruzijski predsednik Sakašvili (drugi z leve), ki je obiskal vas v bližini razrušene južnoosetijske prestolnice Chinvali. © Reuters |
Oboroženi konflikt se je nadaljeval tudi danes. Ruska letala so bombardirala gruzijsko vojaško letališče, ki je le 12 kilometrov oddaljeno od prestolnice Tbilisi. Umrlo naj bi "več deset ljudi". Obe strani sicer druga drugo obtožujeta za napade na civilne cilje. Obenem obe zanikata, da bi to počeli sami.
Prav tako se je rusko ladjevje zasidralo ob gruzijsko obalo, s čimer naj bi preprečilo dostavljanje pošiljk orožja v Gruzijo prek morja. Ukrajina, sicer zaveznica prozahodno usmerjenega gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija, je Rusiji že zagrozila, da ne bo dovolila povratka ruskih ladij v ukrajinska pristanišča, kjer so po pogodbi med obema državama nastanjene. Ruska stran sicer zatrjuje, da ne gre za blokado, saj bi s tem priznala, da je v vojni z Gruzijo.
|
Največje žrtve vojne so znova civilisti. Po ruskih podatkih naj bi umrlo že več kot 2000 ljudi, gruzijska stran govori o 300 mrtvih. © Reuters |
Zahod zaskrbljen ...
Gruzija je zaradi vdora Rusije na svoje ozemlje že uradno zaprosila ZDA za posredovanje v sporu. Vodja francoske diplomacije in predsedujoči zunanjim ministrom EU Bernard Kouchner je za sredo v Bruslju sklical izredno zasedanje Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose, posvečeno nasilju v Gruziji. Zasedanja se bo udeležil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel . Kouchner, ki naj bi predstavil načrt za rešitev krize v Južni Osetiji, je ocenil, da grozi Gruziji spirala nasilja, kakršni smo bili priča na območju nekdanje Jugoslavije v začetku 90. let 20. stoletja. Poljska pa je medtem pozvala k namestitvi stabilizacijskih sil EU v Gruziji.
Vojaška moč: |
|
GRUZIJA
RUSIJA
|
Najpomembneje je, da se "znova vzpostavi stanje, ki je pred tem vladalo v regiji, vključno z umikom ruskih in gruzijskih sil na svoje predhodne položaje," so sporočili iz kabineta francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Francosko predsedstvo je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozorilo, da bi ruske vojaške akcije lahko vplivale na vezi med EU in Moskvo. Zaradi dogajanja v Gruziji je zaskrbljen tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Mun.
ZDA so rusko akcijo, ki je vključevalo tudi bombardiranje ciljev izven Južne Osetije, označile
za zelo nevarno in neumestno akcijo. K miru je pozval tudi papež Benedikt XVI.
... Rusija prepričana v lastni prav
"Ruska dejanja v Južni Osetiji so popolnoma legitimna," je dejal ruski premier
Vladimir Putin, ki je obiskal Severno Osetijo.
"Gruzijska prizadevanja za vstop v Nato vodi želja, da bi v krvave pustolovščine privabili tudi
druge narode in ljudstva," meni Putin. V Severno Osetijo se je po besedah ruskih oblasti v
zadnjih 36 urah zateklo 30.000 beguncev.
Rusija in Gruzija sta v sporu že vrsto let, še posebej pa po prihodu predsednika Sakašvilija
na oblast, saj si ta prizadeva nekdanjo sovjetsko republiko, ki leži na pomembni strateški točki
med Vzhodom in Zahodom, vključiti v evroatlantske integracije.
