Svet
3 ogledov

Z enega dela ZDA na drugega s kolesom

Dax Moore na potovanju
1/7
Osebni arhiv
Bi zmogli kolesariti z enega konca ZDA na drugega? 31-letnemu Daxu je to uspelo. Z njim smo se pogovarjali med in po podvigom. Pravi: "Za nekatere je bil ta podvig pobeg, za druge dokaz neodvisnosti. Moj pogled na svet se je spremenil. Važno je, da uživam."

31-letni Dax Moore je nedavno prikolesaril iz Seattla do Los Angelesa. Dax je eden od ne prav številnih Američanov, ki se odločijo za tak podvig - nanj smo naleteli v San Franciscu, skupaj z nekaterimi drugimi Američani in Evropejci, ki so velik izziv našli v kolesarjenju od severne meje s Kanado pa vse do Los Angelesa v Kaliforniji.

Želel je spraviti življenje v red

Naveličan življenja z neprestanim delom in pred dilemo, kaj sploh želi početi ter kaj doseči, se je 31-letni profesionalni gojitelj marihuane, katero prodaja za zdravstvene namene, odločil za ekstremni športni podvig. "Preden sem odšel, sem mislil, da bom imel veliko časa za razmislek, da bom spravil svoje življenje v red. Nato sem spoznal, da moje življenje v bistvu že je v redu in da sem srečen. Ostala je le neka praznina, nehal sem razmišljati in samo uživati v kolesarjenju. Dobil sem drugačno perspektivo, pogled na svet. Nekatere bi bilo strah potovati same, meni je pa to užitek in počutim se varno," nam je dejal.

Potreboval je spremembo

Ko smo se v pogovarjali z Daxom, je že tri tedne kolesaril brez prestanka. "Niti ne vem, kdaj se bom ustavil. verjetno bom šel kar brez počitka do konca," nam je dejal, kasneje pa tudi sporočil, da mu je podvig uspel. Njegova zgodba je zanimiva predvsem zato, ker je bil od nekdaj t.i. "couch potato", ki je raje kot šport izbral gledanje televizije. "Že vrsto let sem samo delal in želel sem neko spremembo. Želel sem si dokazati, da zmorem kaj takega. Zame je to nepozabna izkušnja. Spoznal sem veliko dobrih ljudi, je pa res, da so mi vmes tudi ukradli telefon in nisem imel stika z domačimi. Na poti sem spoznal tudi tri dekleta, ki so kolesarila in  v nekem ovinku jih je zbil avto. K sreči so preživele, a meni je to dalo precej misliti o nevarnosti takšnih podvigov."

"Važno je, da uživam"

Prav veliko Američanov ni, ki se lotijo takega podviga - kar nekaj pa se jih odloči za kaj takega, ko dosežejo prelomno točko v življenju. Tudi v Daxovem primeru je bilo tako. "Nisem vedel, kaj naj pričakujem. Zame je bil to eksperiment," je dejal v smehu in podudaril: "Za nekatere je bil moj podvig pobeg, za druge dokaz neodvisnosti. Nedvomno pa je to dobra izkušnja. Ampak meni ni važno, kaj kdo misli, da je prav ali narobe. Važno je, da storiš to, kar hočeš in pri tem uživaš."

"Moje prioritete so se spremenile"

Priznal je, da je bil po daljšem času izoliranosti od okolice (stika z drugimi na daljših dnevnih turah ni imel) šok priti v San Francisco. Prav tako ga je skrbelo, kako bo videti, ko se bo vrnil v Los Angeles - pred odhodom je namreč tam prodal svoje stanovanje, avto in prihranke porabil za kolesarski podvig. "Malo sem živčen, kako bo moje življenje videti zdaj. Še vedno sem jaz, a nekoliko drugačen. Stvari so se spremenile. Moje prioritete so zdaj drugačne," pa je priznal po vrnitvi v domače (vele)mesto, kjer pravzaprav trenutno nima bivališča - a je prepričan in verjame, da se bo že nekako znašel.

Komentarjev 2
  • Žurnalček 14:44 24.december 2011.

    O čemu vi to blebetate. V SLO imamo navadne kolesarje, ki vsak mesec od marca do novembra prekolesarijo to dolžino z 10x večjim vzponom, pa jim ni treba nič prodati , vi pa v USA po zanimivosti. Dosti bi vam ...prikaži večm bilo stopiti samo do KR.

  • mirko 12:20 24.december 2011.

    Prodal je stanovanje, avto in vse namenil z svojimi prihranki vred za stroške podviga. Prvič to ni nevem kako velik podvig. Drugič bi lahko to naredil brez prodaje stanovanja.Neumno, da bolj bit ne more. A je mislil, da ...prikaži veča se mu bo na poti prikazala sveta Marija in bo sam postal svetnik ? Namesto tega bo sedaj postal klošar.