Svet
9 ogledov

Žrtve med menihi

V Mjanmaru protestirajo že deveti dan. Žurnal24 main
V protestih proti vojaškemu režimu v Mjanmaru, kjer se razmere zaostrujejo, so umrli najmanj štirje ljudje, ranjenih je bilo najmanj sto, od tega polovica budističnih menihov.

Varnostne sile v Mjanmaru so v najbolj nasilnem odgovoru na proteste za demokratizacijo države v mesecu dni v Yangonu danes ubile najmanj tri budistične menihe in civilista, z gumijevkami pa preteple več deset. Po navedbah prič je bilo v nasilnem posredovanju varnostnih sil ranjenih najmanj sto protestnikov, od tega polovica menihov, kakih dvesto menihov in aktivistov pa so aretirali. Varnostni svet ZN bo o razmerah v Mjanmaru na nujni seji razpravljal danes.

Oblasti za 60 dni prepovedale zborovanja
Mjanmarska vladajoča hunta je v sporočilu, ki sta ga objavili državna televizija in radio, potrdila, da so varnostne sile poskušale prekiniti protest s streli v zrak in da je bil pri tem ubit en človek, trije pa so bili ranjeni. Razmere v Yangonu so po poročanju radia zelo napete, medtem ko naj bi se protesti v Mandalayju, kjer se je zbralo kakih osemsto protestnikov, odvijali brez nasilja. Varnostne sile so danes v Yangonu posredovale, potem ko so v torek, osmi dan protestov pod vodstvom menihov, oblasti za 60 dni prepovedale zborovanja in ponoči uvedle policijsko uro.

Na protestu v Yangonu, kjer se je danes kljub prepovedi zbralo 100.000 ljudi, so varnostne sile najprej izstrelile opozorilne strele in solzivec v množico protestnikov, medtem ko so menihe vlekli v bližnje tovornjake. Vojaki so s puškami pred tem zaprli vse štiri glavne dostope do glavnega vhoda v pagodo Švedagon, kjer so protestniki vsak dan molili pred odhodom na protestni sprehod po mestu. Protestnike so tako razgnali, ti pa so se nato vedno znova zbirali v skupinah po tisoč in več.

Se bo zaradi nasilja ponovilo leto 1988?

Večina analitikov se boji, da se bo po tokratnih demostracijah ponovilo leto 1988. © AFP

 
Vojaška hunta je bila sicer do včeraj, ko je na ulice poslala vojsko in posebne policijske enote, precej zadržana, saj menihi v mjanmarski družbi uživajo velik ugled in bi preostro ukrepanje lahko sprožilo še množičnejšo ljudsko vstajo. Poleg tega nanje pritiska največja trgovinska zaveznica Kitajska, Združene države pa so včeraj napovedale, da bodo proti državi uvedle gospodarske sankcije. Analitiki se bojijo, da se bo ponovilo leto 1988, ko je vojska streljala na neoboroženo množico in ubila več tisoč ljudi, menihi pa pravijo, da bodo vztrajali. "Odločili smo se, da tvegamo svoje življenje za ljudi, tudi če bo prišlo do spopadov," je pred posredovanjem policije povedal eden od starejših menihov.

Italija pozvala EU za nujni sestanek glede Mjanmara
Italijanski premier Romano Prodi je medtem že pozval Evropsko unijo, naj zaradi razmer v Mjanmaru skliče izredni sestanek. ˝Mednarodna skupnost se mora na takšna dejanja, kjer se ne spoštuje človekovih pravic, čim prej odzvati in zagotoviti svobodno izražanje ljudi in možnost mirnih demostracij,˝ je še dejal nekdanji predsednik evropske komisije Prodi.

Napad vojaške hunte obsodila tudi mjanmarska opozicija

Do zadnjega nasilja mjanmarske vojaške hunte je bila kritična tudi Nobelova nagrajenka za mir, ki je sicer še v hišnem priporu, Aung San Suu Kyi (na sliki desno). © AFP

 
Napad vojaške hunte sproža ostre odzive tudi v Mjanmaru. Opozicijska Nacionalna zveza za demokracijo (NLD), ki jo vodi Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi  – ta je že nekaj let v hišnem priporu – je v odzivu na najnovejše dogodke v Yangonu sporočila, da je vojaška hunta s tem, ko je pretepla budistične menihe, zagrešila največjo napako v zgodovini. 

Protesti so se 15. avgusta sprva začeli kot skromen poskus javnosti, da bi dvignila glas proti rasti cen goriva, v zadnjih dneh pa so prerasli v množično izražanje nezadovoljstva z vladajočim režimom.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.