Uporabno
46 ogledov

Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj

Agencija za varnost prometa Agencija za varnost prometa
Z divjanjem ne pridobiš ničesar, tvoji bližnji pa lahko izgubijo veliko. Tebe.

Neprilagojena hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Agencija za varnost prometa v sodelovanju s Policijo v ponedeljek, 20. junija začenja z drugo od treh letošnjih nacionalnih preventivnih akcij Hitrost, ki bo potekala do nedelje, 26. junija 2022. Tega dne bodo Agencija za varnost prometa, Policija, DARS in Zavod Reševalni pas na avtocestnem počivališču Lom izvajali skupno akcijo za ozaveščanje domačih in tujih voznikov o glavnih dejavnikih tveganja za nastanek prometnih nesreč in o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastojih. Agencija je letos pripravila novo široko medijsko kampanjo, s katero javnost že od marca kontinuirano opozarja na pomen prilagojene hitrosti voznim razmeram, na ustrezno varnostno razdaljo in zaviralno pot. V poletnem času bo v občinah Novo mesto, Ptuj, Celje, Murska Sobota, Maribor, Kranj in Krško izvedla terensko akcijo s talnimi označbami na dogovorjenih parkirnih mestih. Napis »NAJHITREJŠI VČASIH NE PRIDEJO NA CILJ«, bo voznike in mimoidoče opozarjal na posledice objestne in tvegane vožnje. Rezultati prikazovalnikov hitrosti VI VOZITE, ki jih je Agencija za varnost prometa v enoleten brezplačen najem podelila 15 slovenskim občinam, kažejo, da vozniki še vedno krepko presegajo omejitve hitrosti. V treh od enajstih občin, kjer je omejitev 50 km/h, je Agencija do konca maja zabeležila tudi dva- in polkrat višje hitrosti, kar 134, 137 in 138 km/h! V občinah, kjer je omejitev 30 km/h, pa so bile zabeležene celo trikrat višje hitrosti, kar 97 in 81 km/h!

Agencija za varnost prometa | Avtor: Agencija za varnost prometa Agencija za varnost prometa

Policisti bodo v času akcije po vsej Sloveniji izvajali poostrene nadzore predvsem na izpostavljenih mestih, kjer je neprilagojena hitrost vzrok za nastanek prometnih nesreč, in na mestih, kjer je lahko zaradi prekoračene hitrosti tveganje za nastanek prometnih nesreč prometnih nesreč večje (strnjena naselja, bližina vrtcev in šol). Namen tovrstnih preventivnih aktivnosti je umirjanje hitrosti na naših cestah. Vozniki navadno takrat, ko vedo, da poteka nadzor, zmanjšajo hitrost in vozijo bolj varno.

Letos do konca maja po trenutnih podatkih beležimo že 1.155 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti zabeleženih, to je 18 % odstotkov več, kot v enakem obdobju lani, pri tem pa se je potrebno zavedati, da se je obseg prometa že vrnil na raven doslej rekordnega leta 2019. Smrtnih žrtev je bilo 11, kar je dobro tretjino manj (-35 %) kot leto poprej. Delež med vsemi umrlimi v letošnjih prometnih nesrečah zaradi neprilagojene hitrosti se je prav tako znižal in znaša 31 %, lani 46 %. Zabeležen je porast hudih (+16 %) in lažjih (+ 29 %) telesnih poškodb. Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč so bili vozniki osebnega avtomobila. Sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil.

Agencija za varnost prometa | Avtor: Agencija za varnost prometa Agencija za varnost prometa

Kar pet od 11 smrtnih prometnih nesreč so povzročili mladi v starosti 18 do 34 let. Vozniki v tej starosti so letos povzročili trikrat več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti kot vozniki v starosti 65 let in več.

Policisti so do vključno 8. junija 2022 obravnavali skupaj 194.448 kršitev (lani 185.586), od tega 57.848 (lani 60.897) kršitev s področja hitrosti, kar je približno tretjina vseh ugotovljenih kršitev.

Agencija in Policija voznike naprošata: »Poleti, ko so vozne razmere idealne, se vam zdi, da lahko vozite hitreje, da lahko tvegate več. A žal ste podlegli lažnemu občutku varnosti. Hitreje kot vozite, siloviteje boste trčili, kar lahko pomeni razliko med hudo prometno nesrečo in lahkim trčenjem. Za dobro prometno varnost smo odgovorni vsi skupaj, zato se v prometu obnašajmo odgovorno – odgovorno ravnanje se začne z vožnjo v skladu s predpisi in omejitvami hitrosti, zato poziv vsem, da se nam pridružijo v naših naporih, da letošnje leto naredimo korak k bolj varnim cestam.«

Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar, univ. dipl. inž. str., je izpostavil: Številni dejavniki, ki so povezani z objestno, tvegano in neprilagojeno vožnjo, povečajo nevarnost za nastanek prometne nesreče. Zaradi neprilagojene hitrosti smo letos zabeležili že več kot 1.000 prometnih nesreč. Rezultati prikazovalnikov hitrosti, ki smo jih novembra lani v brezplačen najem podelili občinam, kažejo, da vozniki še vedno krepko presegajo omejitve hitrosti. V treh od enajstih občin, kjer je omejitev 50 km/h, smo zabeležili tudi dva- in polkrat višje hitrosti, kar 134, 137 in 138 km/h! V obeh občinah, kjer je omejitev 30 km/h, pa smo zabeležili celo trikrat višje hitrosti, kar 97 in 81 km/h!

Slovensko javnost zato pozivamo, naj z umirjeno vožnjo vsakdo prispeva k varnim potem za vse udeležence. Omejitve hitrosti so namenjene za našo lastno varnost. Zmerno in odgovorno vozite zato, ker se objestna vožnja lahko konča usodno, ne zato, da vas ne doleti kazen.«

Agencija za varnost prometa | Avtor: Agencija za varnost prometa Agencija za varnost prometa

Podatki prikazovalnikov hitrosti VI VOZITE so zgovorni in zaskrbljujoči

Agencija za varnost prometa je novembra lani v brezplačen enoletni najem 15 občinam podelila prikazovalnike hitrosti VI VOZITE. Žal so bili znova zabeleženi primeri objestnih voznikov, ki so krepko prekoračili dovoljene hitrosti.
V občinah Moravče in Polzela je omejitev hitrosti 30 km/h, najvišji zabeleženi hitrosti pa sta bili 97 in 81 km/h.
V občini Mokronog je omejitev hitrosti 40 km/h, najvišja zabeležena hitrost je bila 93 km/h.
V občinah Juršinci, Razkrižje, Turnišče, Sv. Trojica v Slovenskih Goricah, Kuzma, Cerkno, Ljubno, Tabor, Metlika, Rečica ob Savinji in Tržič je omejitev hitrosti 50 km/h, najvišje zabeležene hitrosti pa so bile 134 km/h (Rečica ob Savinji), 137 km/h (Ljubno) in 138 km/h (Juršinci). Rezultati nad 100 km/h so bili zabeleženi v kar 9 od 11 občin (izjemi sta bili le Kuzma in Cerkno). V le treh (Razkrižje, Turnišče in Tržič) od navedenih 11 občin je bila hitrost, ki jo v opazovanem obdobju dosega 85 % vseh vozil- realna vozna hitrost (V85) pod omejitvijo, prikazovalniki pa so skupaj zabeležili skoraj 2 milijona vozil.
V občini Markovci je omejitev hitrosti 60 km/h, najvišja zabeležena hitrost je bila 138 km/h.

Neprilagojena hitrost v 9 letih terjala 356 smrtnih žrtev

Med 1. januarjem in 31. majem letos se je po trenutno dostopnih začasnih podatkih na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 1.155 prometnih nesreč. Enajst oseb je v teh prometnih nesrečah izgubilo življenje, 100 je bilo hudo, kar 537 pa lažje poškodovanih. Število hudo telesno poškodovanih se je v letu 2021 povečalo za 16 % v primerjavi z enakim obdobjem v letu poprej, število lažje telesno poškodovanih pa se je povečalo za 29 %.

V zadnjem 9-letnem obdobju ostaja neprilagojena hitrost ključen vzrok za smrtne prometne nesreče. V obdobju 2013-2021 je zaradi tega vzroka na slovenskih cestah življenje izgubilo za kar 7 polnih avtobusov ljudi oziroma 356 oseb. Še veliko več pa jih ostalo hudo poškodovanih, v zadnjem petletnem obdobju (2017-2021) kar 1.382.

Agencija za varnost prometa | Avtor: Agencija za varnost prometa Agencija za varnost prometa


Največ povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v starosti med 18 do 34  let

Med povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti letos izstopata starostni skupini od 18-24 let in od 25-34 let. Udeleženci iz teh dveh starostnih skupin so povzročili pet smrtnih prometnih nesreč. Resno skrb vzbuja dejstvo, sta vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost pogosta in žal vse prevečkrat usodna kombinacija prometnih nesreč. Povzročitelji pod vplivom alkohola so v kombinaciji z neprilagojeno hitrostjo povzročili 222 prometnih nesreč, tri smrtne. Med njimi je bil voznik e-skiroja, ki je v prometni nesreči tudi umrl.

Če je doslej veljalo, da se največ prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti zgodi ob koncih tedna in ponoči, pa letošnji podatki izkazujejo drugačno stanje. Večina prometnih nesreč (66 %) se je zgodila v svetlem delu dneva, kar 10 od 11 oseb pa je umrlo med tednom, le dve osebi zvečer oziroma ponoči.

Nižja hitrost lahko pomeni ločnico med življenjem in smrtjo

Na podlagi statističnih podatkov je dokazano, da je v primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 km/h, tveganje za smrtne ali hude poškodbe pešca relativno majhno (10 %). Pri višjih hitrostih se tveganje izrazito poveča. Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v pešca je enak padcu z višine 9,8 m. Pri hitrosti vozila s 60 km/h je verjetnost preživetja pešca samo še 10 %, tveganje za smrt pa kar 90 %. Omejitve hitrosti v naseljih, območjih umirjenega prometa in območjih omejene hitrosti so namenjene predvsem zaščiti ranljivejših udeležencev v prometu (pešci, kolesarji).

Agencija za varnost prometa in Policija svetujeta:
• v naseljih bodite pozorni na ranljivejše udeležence, pešce in kolesarje ter upoštevajte omejitev hitrosti;
• zmanjšajte hitrost vožnje v bližini otroških igrišč, šol in vrtcev, domov za starejše ter pred prehodi za pešce;
• na regionalnih cestah in pri zavijanju oz. vključevanju dodatno preverite, ali se ne približuje motorist oz. drugo vozilo;
• ohranjajte ustrezno varnostno razdaljo, da se lahko pravočasno ustavite;
• v slabših pogojih vožnje, v mraku, megli, močnih nalivih, zmanjšajte hitrost zaradi slabe vidljivosti in dejstva, da se na mokri podlagi zavorna pot podaljšuje;
• čeprav se vam mudi, ne vozite prehitro, raje sporočite, da boste prišli kasneje.

[video: 10727 / ]