Vizita za živali > Novice
21567 ogledov

Bodite previdni predvsem zjutraj in zvečer

Vipera berus profimedia
Ugrizi kač so odvisni od vremena.

V Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so letos zdravili pet bolnikov zaradi ugriza gada ali modrasa. Lani so jih denimo deset, leta 2013 pa 12, so nam sporočili.

"Ugrizi kač so odvisni od vremena," nam je pojasnil vodja centra dr. Miran Brvar. Povedal je, da lahko pride do ugriza tudi še novembra na soncu.

V Sloveniji imamo sicer tri strupenjače, pravi član Bioexo in poznavalec ter ljubitelj kač Aleš Lubej . " Navadni gad (Vipera berus), modras (Vipera ammodytes) in laški ali rilčasti gad (Vipera aspis). Ta je le na meji z Italijo in le nekajkrat viden pri nas," opisuje.

Ker so vse te strupenjače iz družine gadov (Viperidae), jih po njegovih besedah ni težko ločiti od naših nestrupenjač, ki so vse iz družine gožev (Colubridae): "Imajo kratko čokato telo, pokončne zenice, cikcak vzorec, glava pa je precej širša od vratu."

Modrasi (Vipera ammodytes) v divjini | Avtor: Aleš Lubej Aleš Lubej
Kje in kdaj jih srečamo

Lubej pojasnjuje, da živi navadni gad po vsej Evropi in je najbolj severno živeča kača na svetu: "Živi celo v Skandinaviji, ima rad hladno, zato se skriva v vlažnih gozdovih pod listjem. Na plano pride le v hladnejšem vremenu in v višjih hladnejših legah," opisuje.

Modras in rilčasti gad pa imata po njegovem opisu rada sonce: "V pomladnih mesecih ju najdemo v času paritve na planem čez cel dan, poleti pa zjutraj in zvečer, ko ni prevroče."

So starejše kače bolj strupene?

"Moč strupa se pri odraslih ne spreminja. Imajo pa močnejsi strup mladiči, ker ga je v strupnih žlezah manj zaradi majhnosti kače. Odrasle so večje in imajo večje količine strupa. Rezultat pri ugrizu mladiča ali odrasle je zato lahko zelo podoben," meni Lubej.

Lubej opozarja, da moramo skrbeti in ohranjati vse naše kače. "Tudi zaradi vpliva na populacijo glodalcev. En sam par miši lahko v enem letu proizvede 1.000 mladičev. Če kača požre le enega, s tem prepreči parjenje," opisuje. Dodaja, da ima vsak plenilec svojo prehrambeno nišo, svoj habitat: "Ene kače eno nišo, druge drugo, ujede tretjo, sove četrto in tako dalje. Če je le ena niša prazna, se sistem poruši."

Modrasi, gadi in strup

"Sestava strupa je pri vseh naših strupenjačah ista, ali pa vsaj skoraj ista. So majhne razlike v koncentraciji, kar pa ne predstavlja neke večje razlike pri ugrizu," pravi Lubej. Ker je modras največji in ima zato največjo količino strupa, bi bil lahko po njegovi oceni nevarnejši: "Je pa tudi odvisno, koliko strupa vbrizga."

Evropska strupenjača z najmočenjšim strupom je po njegovih besedah Vipera seonei, po naše bi bila to morda Seoneijev gad, slovenskega imena namreč nima "Njen strup je dvakrat močnejsi od modrasa. Ampak je precej manjša in so posledice ugriza zato blažje. Seveda pa je vedno in ne glede na moč strupa vse odvisno od količine vbrizganega strupa, mesta ugriza in od človeškega zdravja ter organizma," pojasnjuje.

Lubej dodaja, da imamo v Evropi okoli 30 vrst gadov, večinoma vse Vipere: "Nekaj jih je še Macrovipera in Montovipera. So pa Vipere vse podobne s cikcak vzorcem."

Strupenih gožev po njegovih besedah nimamo več, čeprav so nekoč obstajali: "V Evropi in tudi na naših tleh so nekoč živele tudi tri vrste kobre, a so izumrle."

anja.scuka@zurnal24.si

Komentarjev 1
  • moder 12:01 18.avgust 2017.

    Na splošno dr. Miran Brvar ni glih sinonim za strokovnost,...

Sorodne novice