Vizita za živali > Novice
5339 ogledov

Pri devetih mesecih je lastnico že resno ugriznil

Fotografija je simbolna - aljaški malamut
O dopolnilnih metodah zdravljanje psov ...

"Pred leti me je poklicala gospa, ki je imela dobro leto starega aljaškega malamuta. Bila je izkušena kinologinja, to ni bil njen prvi pes, niti ne njen prvi malamut," je z razlago enega od primerov, kjer je pomagala tudi z dopolnilnimi metodami zdravljenja, začela kinologinja Mojca Sajovic.  

Kuža je hodil v malo šolo in nato tudi v začetni tečaj, vendar je že pri dobrih treh mesecih renčal na lastnico, pri devetih jo je resno ugriznil, drugič je uporabil zobe nekaj mesecev po prvem ugrizu.

"Nekaj je šlo hudo narobe, v šoli so lastnici svetovali metode, ki so psa še bolj potiskale v kot, na kar se je odzval s stopnjevano agresijo. Če sta bila z lastnico sama, težave niso bile tako izrazite, če pa sta bila v družbi prijateljev, je postal pes nestrpen in začel izsiljevati, vleči vrvico, se zaletavati," opisuje Mojca. 

Dodaja da je bil pes dominanten, vendar se ta lastnost ni bistveno odražala. Stopnjevati se je začela po zgodnjem cepljenju proti steklini pri treh mesecih in pol. Poleg tega ga je bilo strah grmenja, družba lastnice pa je bila do psa zelo kritična.

Dopolnilne metode in vzgoja

Poleg homeopatskih pripravkov Stramonium in mešanice Bachovih izvlečkov Holly ter Impatiens sta z lastnico vadili pravilen odnos do psa, sprehode in srečevanja v urbanem okolju v razmaku dveh tednov, ukinili vse negativne izkušnje in kaznovanje, uvedli pozitivno motivacijo ter kliker.

"Za nevtralizacijo stranskih učinkov cepljenja proti steklini je kuža dobival homeopatska pripravka Lyssin in Thuja. Rezultati so se pokazali zelo hitro, po treh tednih je lastnica poročala o prvih znatnih spremembah. Svetovala sem še pripravke Belladona in Calcarea Carbonica," se spominja Mojca, ki pa dodaja, da so dopolnilne metode zdravljenja od primera do primera različne. 

Po skoraj treh mesecih intenzivnega dela se je kuža po njenih besedah povsem spremenil in res postal zelo prijeten družabnik, s katerim je veselje živeti in hoditi na sprehode ter izlete.

Drug izjemen primer, ki se ga spominja, je kuža z demenco, nad katerim so obupali vsi, tudi veterinarji: "Samo lastnik ne in to je bilo ključno. Bolezen je sedaj obvladljiva, s pretežnimi vzponi in redkimi padci, na katere je lastnik pripravljen in nadzoruje položaj," pravi Mojca. Primere je izpostavila predvsem zato, ker ji je žal, da skrbniki psov ne poznajo vseh možnosti pomoči in zdravljenja.

Eno zanimivih področij dopolnilnih metod je po njenih izkušnjah tudi bioresonanca, "ki v pravih rokah dela čudeže in je vodilna v bitki proti alergijam. Neverjetno veliko lahko naredimo tudi na preventivi."

Ne smemo prenehati iskati rešitve

"Moje vodilo je, da se je treba skupaj s psom in za psa boriti, neprestano iskati prave rešitve, marsikaj poizkusiti in se učiti, nato pa odločati po svojem znanju in zdravi pameti v sodelovanju s svojim veterinarjem," pravi Mojca. Najslabše je po njenem mnenju tedaj, ko ima lastnik psa občutek, da je naredil že vse, s psom pa gre še vedno navzdol.

"Na koncu je običajno vse dobro in če ni vse dobro, še ni konec. Nikdar ne smemo prenehati iskati rešitve, to smo našim kosmatincem dolžni," dodaja. 

V torek 20. februarja ob 18.00 bo v Knjižnici Prežihov Voranc imela Mojca Sajovic predavanje o dopolnilnih metodah zdravljenja psov.

Med drugim se bo dotaknila vprašanj, kdaj lahko psu z zdravstvenimi težavami pomagamo sami, kdaj moramo brezpogojno obiskati veterinarja, katere metode so najbolj uporabne za laike in katere naj izvajajo usposobljeni veterinarji, kaj je homeopatija in kaj je terapija z Bachovimi cvetnimi izvlečki.

Komentarjev 2
  • Robert Pungerl 09:43 27.februar 2018.

    Če je dobil pravo zdravilo, verjamem

  • mph 13:08 25.februar 2018.

    Homeopatija mu je vsekakor pomagala. :-)

Sorodne novice