Zanimivo
1110 ogledov

Protipotresna gradnja bo v prihodnjih letih čedalje bolj pomembna

Wienerberger
1/3
Wienerberger
Gradnja: Nedavni potres v Zagrebu odprl nova vprašanja o varnih načinih gradnje.

Wienerberger | Avtor: Wienerberger Wienerberger
Nedavni potres v Zagrebu nas je spomnil, da se Slovenija nahaja na potresno ogroženem območju. Prof. dr. Miha Tomaževič iz Zavoda za gradbeništvo pravi, da je lahko primerjava, kaj bi se z zgradbami zgodilo v primeru, da bi podoben potres prizadel Ljubljano, na podlagi znanih podatkov o potresu le zelo posplošena. Pojasnjuje pa, da bi na podlagi skupne zgodovine, kulture gradnje in predpisov lahko sklepali, da bi se pri podobnem potresu tudi v Ljubljani zgodilo nekaj podobnega, vendar v manjšem obsegu. Kaj je torej tisto, kar protipotresno gradnjo dela resnično varno?

Zagrebški potres je bil zmeren potres z intenziteto VII. stopnje po evropski potresni lestvici. Tako v Zagrebu kot v Ljubljani pa se lahko zgodi tudi precej močnejše potres VIII. ali celo IX. stopnje. Če bi se v Ljubljani zgodil pričakovan močan, rušilen potres, bi najvišjo ceno plačale starejše, praviloma zidane zgradbe, tako zgradbe arhitekturne dediščine kot tiste, ki so bile zgrajene pred letom 1963, torej pred uvedbo prvih potresnih predpisov. Danes se zgradbe projektirajo na najmočnejši pričakovani potres po evropskih standardih za projektiranje konstrukcij, t.i. Evrokodih, ki jih je Slovenija uvedla v obvezno uporabo leta 2008. Če je bil cilj prvih potresnih predpisov preprečiti porušitev objektov in s tem žrtev, današnji standardi zagotavljajo veliko verjetnost, da bodo objekti, projektirani in grajeni z upoštevanjem pravil, tudi po najmočnejšem pričakovanem potresu ostali uporabni.

Trend gradnje

Opečni zidaki, ki jih včasih zamenjajo lahki zidaki iz avtoklaviranega aeriranega betona, se navadno uporabljajo za zidanje družinskih hiš, medtem ko se pri večstanovanjskih, večnadstropni hišah opeka navadno uporablja za zidavo predelnih sten in polnilnih ter fasadnih zidov, tudi sicer pa gradnja z opeko prinaša številne pozitivne lastnosti. "Zid iz opeke je toplotno in zvočno izolativen, bivalno počutje pa je ugodno in ga sodobni materiali v tem pogledu še ne znajo prekositi. Opeka je poleg tega še dovolj odporna in trajna, da zagotavlja stavbam dolgo življenjsko dobo, saj nekatere več tisočletij stare opečne stavbe stojijo še danes," je pojasnil prof. dr. Miha Tomaževič.

Wienerberger | Avtor: Wienerberger Wienerberger

Prav zaradi slednjega, se trend gradnje v zadnjih letih pomika k sodobnim sistemskim rešitvam opečnih sistemov, kot je opeka z integrirano kameno volno in njenim sistemom vgrajevanja z lepilom. Raziskave so v zadnjih letih dokazale, da slednje ne zagotavlja le odlične kakovosti življenja, pač pa omogoča tudi gradnjo potresno odpornih stavb; tako enodružinskih hiš, kot tudi večstanovanjskih objektov. Če je objekt pravilno sprojektiran, lahko tudi v večstanovanjske stavbe varno vgradimo opeko, to pa s spodnjo razlago potrjuje tudi strokovnjak.

"Danes je zazidljivo zemljišče drago, ne samo v mestih, tudi drugod postaja dražje. Zato stavbe silijo v višino, ki je z zidovjem zaradi njegovih trdnostnih lastnosti ne moremo doseči. Vendar je tudi v armiranobetonskih, manj v jeklenih visokih stavbah zidovje zelo uporaben material, predvsem za predelne stene in zapiranje fasad. Pri tem ni nujno, da je kot nekonstrukcijski element zid le dodatna obtežba konstrukcije, lahko se vključi kot njen sestavni del in sodeluje pri prevzemanju potresne obtežbe. Govorimo o armiranobetonskih (včasih tudi jeklenih) okvirih z zidanimi polnili. Če so polnilni zidovi pravilno povezani z osnovno konstrukcijo in če njihov vpliv na osnovno konstrukcijo tudi upoštevamo pri dimenzioniranju le-te, dobimo mešano konstrukcijo, kjer s polnili zmanjšamo prevelike deformacije okvirov med potresnim nihanjem in povečamo sposobnost konstrukcije, da uduši potresno energijo. Če zidanih polnil ne vgradimo na pravilen način, lahko dosežemo tudi nasprotno: med potresom polnila poškodujejo osnovno konstrukcija, ki ji sicer potres ne bi poškodoval," je pojasnil prof. dr Tomaževič.

Wienerberger | Avtor: Wienerberger Wienerberger
Kako je to videti v praksi?

"Na potresnih območjih, razen na tistih, kjer je pričakovani pospešek tal najnižji, morajo biti zidovi med seboj povezani z navpičnimi zidnimi vezmi. Armiranobetonske zidne vezi, ki povezujejo zidovje v celoto in zagotavljajo, da se med potresom izkoristi odpornost celotne konstrukcije, predstavljajo neugodne toplotne mostove. Zato se te vezi vgrajujejo v posebej prilagojene votlake, beton, s katerim se zalije armatura, pa se lahko nadomesti z opeki prijaznejšo malto. Kot so nakazale številne eksperimentalne raziskave, je treba optimizirati tudi količino oziroma število navpičnih vezi, saj se zidana konstrukcija, povezana striktno po zahtevah standarda, že približuje armiranobetonski konstrukciji, okvirni konstrukciji z zidanimi polnili," je še pojasnil prof. dr. Tomaževič.

K pozitivni strani gradnje z opeko pa se pridružuje tudi dejstvo, da je opeka negorljiv gradbeni material, kar pomeni, da v primeru požara nudi najvišjo možno odpornost.

Pri gradnji upoštevajte tudi ...

Če se želite prepričati, da bo vaša nova gradnja družinske hiše karseda dobro protipotresno zgrajena, prof. dr. Tomaževič priporoča naslednje: "Zasnova naj bo čim bolj pravilna (simetrična, enostavna), ki spoštuje osnovna pravila gradnje. Moderna arhitektura včasih zahteva nemogočo konstrukcijo tako-rekoč brez nosilnih elementov, ali pa elemente postavi na neustrezna mesta. Potres prenosa sil na daljavo ne pozna: če ni stene tam, kjer bi morala biti, konstrukciji niti potresni izračun med potresom ne bo pomagal," je pojasnil sogovornik in dodal, da je zato vse odvisno od projektanta in izvajalca. "Če je ta upošteval standarde za projektiranje in izvedbo, se bodo objekti med potresom obnašali tako, kot je treba. Pri nas so po karti potresne nevarnosti najbolj ogrožena področja med Brežicami, Ljubljano in Posočjem, južno in severno od tega pa je potresna nevarnost precej manjša. Temu ustrezno ne moremo stavbe, projektirane za Maribor ali Koper, po istem projektu zgraditi v Ljubljani, kjer so pričakovane potresne sile lahko tudi nekajkrat večje," je še dodal.

Kaj je torej najbolj varno?

"Kriteriji varnosti, uporabnosti in trajnosti, ki jih postavljajo evropski standardi, so za vse tipe konstrukcij in vse vrste gradbenih materialov enaki. Na kakšen način jih doseči in kakšne so omejitve pa je odvisno od tipa konstrukcije in vrste materialov. Zato so tehnične zahteve in predpisani detajli, kako te kriterije doseči, odvisne od tipa konstrukcije in materiala," je še povedal prof. dr. Tomaževič.

Wienerberger | Avtor: Wienerberger Wienerberger