Zdravje > Aktualno
161 ogledov

Heteroseksualnost še vedno samoumevna

Še vedno je najhitrejša pot med rjuhe stari dobri poljub. Žurnal24 main
V našo svetovalnico smo povabili strokovnjake iz Društva informacijski center (DIC) Legebitra, kjer ugotavljamo, da je v naši družbi še vedno samoumevno, da smo vsi heteroseksualci.

"V naši družbi je še vedno samoumevno, da so vsi ljudje heteroseksualne spolne usmerjenosti. To se kaže v vsakodnevnih praksah," pravi vodja mladinskega programa pri DIC Legebitra Eva Gračanin

Na ulici se denimo srečata sošolki iz osnovne šole in prva vpraša drugo, če ima fanta. "To vprašanje predpostavlja heteroseksualnost kot edino možnost," pojasnjuje. Če bi torej želeli vprašati po partnerskem življenju na način, ki bi dopuščal več možnosti, bi lahko vprašali: "Si s kom v zvezi?" Ocenjuje, da se to zdi komu prisiljeno, nenavadno vprašanje. "Pri tem je dobro vedeti, da se jezik nenehno spreminja in da so besede, besedne zveze in stavki, ki so nam danes nenavadni, lahko jutri že čisto običajen način govora," pravi.

Kdaj se zavedamo spolne usmerjenosti?

"Otroci se zavejo svoje istospolne usmerjenosti na isti točki razvoja, kot se otroci zavejo svoje heteroseksualnosti," opisuje Eva Gračanin. Zaradi pomanjkanja relevantnih informacij in zgledov iz okolja pa po njenih besedah svoje istospolne usmerjenosti običajno še ne znajo poimenovati. "Pozneje lahko pride to tega, da otroci zaradi heteronormativnosti svojo istospolno usmerjenost začnejo zanikati," pravi in dodaja, da zavedanje spolne usmerjenosti ni isto kot razkritje.

Različni ljudje začnejo sicer razmišljati o svoji spolni usmerjenosti v različnih življenjskih obdobjih, nekateri o tem razmišljajo vse življenje. "Nekateri se s prekinitvami vedno znova vračajo k tovrstnemu razmišljanju. Nekateri o svoji spolni usmerjenosti ne razmišljajo nikoli," je opisala.

Pojasnjuje, da se zaradi samoumevnosti heteroseksualnosti, neheteroseksualne osebe lahko razkrivajo oziroma naredijo coming out. Takšno razkritje lahko podajo povsem neposredno, ko izrečejo denimo stavek: "Jaz sem lezbijka." Lahko pa je razkritje bolj posredno, ko sodelavec v pogovoru o dopustu pove, da gre s fantom na morje. "Posredno razkrivajo spolno usmerjenost tudi heteroseksualne osebe. Čeprav skoraj nikoli ne pomislimo, da se nam je prijateljica razkrila, če pove, da je bila s fantom v kinu," opisuje. Običajno to imenujemo pogovor o vsakdanjem življenju: "Torej bi morali tudi razkritje gejev, lezbijk, biseksualnih oseb oziroma vseh oseb različnih spolnih usmerjenosti razumeti kot pogovor o vsakdanjem življenju."

slovenija 15.06.13, parada ponosa, geji, lezbijke, parada, istospolni, foto: Anz | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

Odločiti se morajo sami

Poudarja pa, naj se osebe razkrijejo same. Same si morajo namreč določiti, kaj poimenuje njihovo spolno usmerjenost. "Tudi če se nam zdi, da je na primer vedenje našega soseda skladno s tem, kar sami mislimo, da pomeni biti gej, to ni nujno res," opisuje. Brez dovoljenja dotične osebe ne smemo nikogar razkriti, saj je prisilno razkritje oblika nasilja in kršitev človekove pravice do zasebnega življenja.

"Kdaj, če sploh, se oseba razkrije, je odvisno tudi od prepleta različnih dejavnikov. Mednje lahko sodijo odnosi v družini, stopnja sprejemanja raznolikosti v širšem socialnem okolju, dostopnost do relevantnih informacij o raznolikosti človeške seksualnosti," opisuje. Večina uporabnic in uporabnikov Legebitrinih podpornih storitev pa poroča, da so se začeli razkrivati v najstniških letih. Če istospolno usmerjena oseba svojega socialnega okolja ne dojema kot varnega okolja za razkritje, se bo po njenih besedah težje razkrila. Tvega namreč lahko socialno izolacijo, psihično, fizično in kakršnokoli drugo obliko nasilja ali diskriminacije.

Nerazkritje lahko vodi tudi v duševne stiske

"Nerazkritje pa lahko pogosto vodi v duševne stiske,  ki lahko vodijo v na primer slabšo uspešnost v šoli, na delovnem mestu, v nedružabnost, zapiranje vase, nizko samopodobo …" opisuje. Nerazkrije lahko po njenih besedah otežuje vsakodnevno življenje, saj vpliva na to, s kom in kako se pogovarjamo o svojem življenju, kako oblikujemo svoje družabno življenje, kakšne odnose spletamo s sodelavkami in sodelavci, sošolkami in sošolci …

Pri Legebitri in nekaterih drugih sorodnih organizacijah, osebam nudijo informacije in svetovanja pri procesu razkritja. Strokovnjake iz Legebitre smo povabili tudi v našo svetovalnico, kjer jim lahko postavite vprašanja. Odgovori bodo v nekaj dneh objavljeni na naši strani.