S čim vse se ukvarjate?
Ukvarjam se s šolanjem psov pomočnikov, to zajema pse za slepe osebe, invalidne osebe, za pomoč diabetikom, za odkrivanje glutena in drugih alergenov v hrani, pse za gluhe, epileptike, avtiste in psihološko pomoč. Ukvarjam se še z mantrailingom. To je v bistvu veja reševanja, kjer iščejo pogrešano osebo ali pobeglo osebo po specifičnem vonju. Tu ne gre za sledenje po poškodbi tal, ampak za iskanje točno določene osebe po zraku. Tu so lahko sledi stare tudi po več dni, lahko so v mestnih ali urbanih okoljih. Druga panoga je tudi iskanje trupel, kar je čisto novo področje v Sloveniji. Mantrailing sem prinesla v Slovenijo lani, ko sem imela prvi seminar, prav ta vikend je tudi drugi seminar, kamor sem vključila še iskanje trupel.
Koliko kandidatov za pse pomočnike je v Sloveniji?
Slovenija je majhen trg, kjer je malo ljudi in temu primerno je tudi malo kandidatov. Ljudje se za pse težko odločajo zato, ker je cena takega psa dovolj visoka in je za psa treba nabirati sredstva. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije financira le pse pomočnike za slepe. Sprejema se sprememba zakona, da bo financiral tudi pse pomočnike za invalidne osbe. Za vse ostale pse je treba zbirati sredstva, je stvar donacij, oziroma jih kandidati sami plačajo.
Kako lahko psi pomočniki za diabetike pomagajo človeku?
Ti psi so naučeni, da pokažejo previsok ali prenizek krvni sladkor. Že takoj na začetku, ko začne ta krvni sladkor padati in ko so v telesu določene kemične reakcije, to psi začutijo in na to opozorijo. Sama pse naučim, da ob kritičnem nižanju sladkorja v krvi, pes dejansko skoči v osebo ali zraven osebe. To je res nevarna zadeva in lahko človek zelo hitro pade v nezavest. Ko začne krvni sladkor naraščat in je visok, se pes uleže pred osebo. Tako vodnik točno ve, kje je težava in si lahko takoj pomaga.
Načeloma se poslužujem tega, da kupin odraslega psa, ki ga lahko testiram tako karakterno kot zdravstveno. Tak pes je že izoblikovan. To je težavna zadeva, saj se praviloma v leglu prodajajo mladiči. Tako sodelujem z nekaterimi vzreditelji, ki imajo določene pse pri sebi več časa. Ker pa jih imajo preveč ali ker mogoče pes ni primeren za razstave in za vzrejo, se potem mogoče proda za ta namen. Tak pes pa mora ustrezati določenim pogojem. Psi so večinoma rodovniški. Za diabetike sem uporabila največ psov pasme špringer španjel, to je lovska pasma, ni velika in ni zahtevna. Ne potrebuje veliko nege, še vedno pa je dovolj temperametna in rada dela, zato so se pri meni zelo obnesli. Nato sledi šolanje, ki traja minimalno šest mesecev. Pes je v tem času pri meni, nauči se vseh vaj poslušnosti, treba ga je socializirati, navaditi na vse zunanje dražljaje, kot so denimo psi, mačke, hrup, promet in ljudje. Ker gre pes z osebo vsepovsod in mora biti zelo dobro socializiran, se ne sme ničesar bati, imeti mora dobre živce, obvladovati osnovne vaje poslušnosti in specialne vaje poslušnosti. Če ima oseba še kakšne druge potrebe, se psa nauči tudi to. Vsak pes se pri meni šola individualno za točno določenega vodnika.
Kolikšna je cena takšnega psa pomočnika?
Ko psa izšolam, sledi še skupni trening, kjer vodnika in psa naučim skupnega delovanja. Če tega ne naredim, pes nima učinka. In to spet traja minimalno 15 treningov, kjer se dobimo skupaj s kandidatom. S tem, da sem za tega psa odgovorna celo njegovo življenje, če bi prišlo do kakšnih težav, lahko pridejo k meni, naredimo trening in popravimo, ponovimo. Tak pes, denimo tudi za slepe ali invalidne osebe, stane v Sloveniji vsega skupaj devet tisoč evrov. Z vsemi pregledi, nakupom, uvajanjem, psa je treba tudi sterilizirati oziroma kastrirati …
Kolikšna je cena v tujini?
Če dam primerjavo psa za slepe, stane v Avstriji 25 tisoč evrov, na Hrvaškem mislim da 15 tisoč evrov. Mi smo s cenami dokaj nizko. Tu ni nekega zaslužka in noter ne moreš uračunati vseh svojih ur. Cena je glede na stroške in delo tako nizka, da moraš to delati z veseljem in srcem. Včasih se lahko zgodi, da pes na sredini šolanja odpove in je to potem moj dodaten strošek, saj na novo kupim psa, opravim na novo teste, ga spet šolam … Če ni tukaj srca in volje, bi to nekdo težko delal, ker ni nekega zaslužka. Cena se sliši ogromna, ko začneš računati za toliko mesecv, pa to sploh ni. To je seveda moja služba in moram imeti denar, da grem lahko v trgovino. Res pa ni tu neke računice, ti psi gredo povsod z mano, redno jih je treba trenirati, nimam dopusta, nimam prostih vikendov, delo je ves čas. Poleg tega je tu tudi odgovornost. Pomislite, da pes ne bi obvladal hoje po prehodu za pešce in bi odpeljal slepo osebo na cesto.
Pravite, da za takšno šolanje ni primeren vsak pes. Kako težko ga je dobiti?
Težko ga je dobiti. Jaz se večinoma odločam za odrasle pse, ker grem lahko v roku enega meseca ali dveh že v šolanje. Če kupim mladiča, moram tega mladiča vzgojiti do desetih mesecev, šele potem narediti neke zdravstvene teste in če gre kaj narobe, gre deset mesecev dela v nič. Poleg tega je to tudi dolga doba. Pri nas ni toliko kandidatov, da bi lahko delala pse pomočnike na zalogo. Včasih se pa sami ljudje odločijo, da želijo mladiča. Kupijo torej mladiča, ga imajo doma do dolečene starosti, potem pa pride k meni v šolanje. S tem, da tu obstaja še vedno zdravstveno tveganje. Mogoče pa nekomu to bolj ustreza. Delamo res individualno na podlagi teh uporabnikov, kar nekomu najbolj odgovarja in ustreza.
Kaj pa za pse za slepe? Koliko časa traja to šolanje?
V bistvu je za pse pomočnike, tudi za slepe, za invalidne osebe, alergike, princip vedno enak. Za vse se išče odrasle pse, ki so psihično stabilni in zdravi, se naredi socializacija, šolanje, nato sledi ta skupni trening z vodnikom. Potem se opravi preiskus in nato je pes pripravljen za v službo. Lahko pa traja šolanje za psa pomočnika za slepe tudi do devet mesecev, tak pes ima tudi bolj zahtevno delo, daljše je tudi samo uvajanje vodnika in psa.
Tak pes ne sme steči za žogico. Mora res znati veliko stvari …
Tak pes mora biti čisto ravnodušen do okolja. Ne sme imeti izraženega nagona plena, ker se lahko zgodi, da mu nekdo vrže žogo pod nos, pes pa mora ostati ravnodušen. Ne sme steči za žogo. Mora biti vodljiv, da ga lahko vodnik obvlada ne glede na okolje. Če pred psa steče maček, če stečejo mimo kokoši, kakšen pes. Tak pes ne sme skočiti za živaljo. Ne sme se ustrašiti kamiona, ki pripelje mimo. Ne sme ga zmotiti pok ali otroški šunder. Tu so potrebni res dobri živci.
Se vam kdo kdaj potoži, ker imamo v Sloveniji veliko spuščenih psov?
Ja, to je velik problem. Poleg spuščenih psov so velik problem tudi ljudje, ki želijo takega psa pobožat in ponavadi niti ne vprašajo vodnika, ali lahko. Ljudje se preveč vtikajo v te pse. Pustite jih raje pse pri miru, ti psi so v službi in rešujejo življenja. S tem motite njihovo koncentracijo. Ti psi imajo oprsnice, zato lahko ločimo, kakšen pes je v službi in dela.
Koliko so psi zanesljivi?
Težko govorimo o kakšnih odstotkih. Pes je živo bitje, ima svoje potrebe, svoje nagone. Zanesljivi so, kolikor je pač možno. Velik, velik odstotek.
Obstajajo kakšne raziskave, koliko so zanesljivi? Za odkrivanje raka s pomočjo psov so denimo objavili točne podatke, koliko naj bi bili psi zanesljivi.
Ta podorčja so tako nova, tako malo raziskana, na voljo je zelo malo posv. Zato bi težko dobili rezultat. Lahko povem za svoje pse. V Ameriki je moj pes pomočnik za gluten, ki je bil izšolan kot prvi pes za gluten na svetu. Ima ga punca, ki je zelo hud bolnik. Imela je zelo velike težave, če je zaužila hrano z malo glutena, je bila tudi po več mesecev v bolnici. Šlo je za res hudo alergijo. Odkar ima psa, se ji v teh treh letih to še ni zgodilo.
Kako deluje pes pri glutenu?
Povoha hrano in te opozori, ali je noter gluten ali ne. Enemu psu, ki je prav tako šel v Ameriko, lastnica dvakrat ni verjela. Hrano je kljub njegovim opozorilom pojedla in je dvakrat zbolela. Jaz pravim, da je treba psom zaupati.
Rekli ste, da je bil vaš pes nasploh prvi pes izšolan za gluten na svetu …
Šlo je za samca pasme beauceron, ki ga je družina iz ZDA imela že od malega. Iz Amerike je prišel za nekaj mesecev na šolanje k meni, po koncu šolanja je prišla na uvajanje še punca, potem sta se skupaj vrnila v Ameriko. Zdaj je punca končala študij veterine in je zaposlena, pes pa jo je reševal predvsem v obdobju študija, ko je veliko jedla zunaj v restavracijah.
Kako je to razširjeno danes?
Po mojih informacijah je za gluten do danes izšolanih pet psov. Vsi so v Ameriki, štiri sem izšolala jaz.
Tem psom je dovoljeno povsod?
Ja, tem psom je dovoljeno povsod, to je predvsem dobro urejeno v Ameriki. Načeloma, če ima pes oprsnico, da je pes pomočnik, pri nas ne bi smelo biti problemov, čeprav ponekod nekatere pse pomočnike čudno gledajo. Pri slabovidnih ali invalidnih osebah niti ne, pri drugih pa že. Niso seznanjeni s tem.
Kako dobi slepa oseba psa pomočnika, ki ga plača Zavod za zdravstveno zavarovanje?
Zavod ima svojo komisijo, ki predhodno obišče človeka in presodi, ali je sposobna imeti takega psa. Tak človek mora imeti doma pogoje, strinjati se morajo tudi drugi družinski člani, imeti mora tudi orientacijo. Če komisija oceni, da zadovoljuje vse te potrebe, potem je v čakalni vrsti. Ko je inštruktor prost, začne psa šolati. Komisija oceni tudi psa pred šolanjem, nato med šolanjem, potem imam tudi jaz izpit na progi z zavezanimi očmi. Ko narediva uspešno ta izpit, grem v predajo psa in imamo petnajst dni uvajanja skupaj s slepo osebo. Potem imata izpit še kandidat in pes skupaj. Tu izdaš račun in kuža je po enem mesecu plačan. Če pes na izpitih dvakrat pade, je konec.
Kolikokrat se to zgodi?
Meni se še ni.
Koliko psov za slepe in slabovidne ste izšolali?
Zdaj šolam petega.
Kaj pa pomeni pes za psihološko pomoč?
Te pse se v Ameriki potrebuje zelo pogosto, saj so ti ljudje s posttravmatskim sindromom zaradi vojn zelo pogosti. Te osebe imajo določene probleme. Lahko se bojijo zaprtih prostorov, imajo težave pri kontaktih z ljudmi, ali pa ne morejo iti ven iz stanovanja. Ti psi jim pomagajo, da gredo ven v družbo, da gredo v trgovino. Tak pes lahko človeku pomaga, da mu naredi nek svoj prostor, ker mu ne odgovarja bližina ljudi.
Kako mu naredi prostor?
Usede se pred njega, da se ljudje ne morejo približati. Ker ima kakšen dan krizo in ne more vstati iz postelje, mu pes lahko prinese telefon, lahko mu prižge luč … veliko je takih stvari. Pomeni mu tudi neko varnost.
Obstajajo psi za epileptike. Kako ti psi pomagajo osebam?
Odvisno od primera do primera. Vej teh bolezni je zelo veliko. Pomaga lahko pri napadih, prinese zdravila, pokliče pomoč … V določenih primerih lahko napove napad, v določenih primerih pa ne. Včasih so že predznaki, da bo imela oseba napad in takrat gre pes lahko opozoriti že drugo osebo. Ali pa pes začuti in mu že prinese zdravila ali zadevo, ki jo potrebuje. V Ameriki imajo celo telefone za pomoč, ko pes stopi na tipko in s tem pokliče pomoč. To pride v poštev pri osebah, ki živijo same. Se pa pes počasi navadi obnašanja določenega človeka in sam razvije določene vzorce.
Po televiziji sem zasledila oddajo, kjer so odkrivali raka s pomočjo psov. Ste prišli s tem v stik?
V Ameriki smo imeli pravkar projekt, kjer smo želeli na tem delati. Zadeva res funkcionira. Pri psih za odkrivanje raka in pri psih za iskanje trupel pa je problem, ker v Sloveiji ne moremo dobiti vzorcev za šolenje. Za šolanje potrebuješ material, se pravi vzorce in trupla. V Ameriki ni težave, saj lahko kupiš truplo za 2.000 dolarjev in delaš z njim.
Zakaj pride v poštev pes za iskanje trupel?
Pri nas bolj malo, v Ameriki jih pogosto potrebujejo. Oseba izgine, po več mesecih pa iščejo truplo. Pes lahko nakaže, da je bilo na določenem mestu nekoč truplo. To pride v poštev pri umorih. Nekdo nekoga ubije v hiši in ga nato odpelje stran. Tudi če vse razkuži in očisti, lahko pes nakaže, da je tam nekoč ležalo truplo. Ti psi iščejo tudi trupla iz vode. Če vemo, da se je nekdo utopil v jezeru, bo pes nakazal, kje je truplo. Psa damo na čoln in gremo z njim na vodo. Potapljači bodo denimo težje prečesali celo jezero.
Bilo bi potrebno neko sodelovanje denimo z Onkoliških inštitutom, kjer bi lahko legalno pridobili vzorce.
Kako zanesljivi pa so psi pri odkrivanju raka?
Psi so dokaj dobro zanesljivi.
V oddaji so predstavili, da so v določenih primerih še bolj zanesljivi od drugih testov.
Da, tu so majhne količine. Kot denimo pri glutenu. Na krožnikih bo kruh, natakar ga bo umaknil in nadomestil z mesom. To meso je že okuženo in pes bo to majhno količino že zaznal.
če bi ljudje vsaj približno vedeli, kako je pomemben pes v življenju človeka, bi veliko lepše ravnali z njimi,.....to so pravi prijatelji, terapevti, reševalci in nam znajo polepšat dan že s svojo prisotnostjo...kdor ni imel psa, ne ve kaj je… ...prikaži več zamudil, prijatelj za vedno
če bi ljudje vsaj približno vedeli, kako je pomemben pes v življenju človeka, bi veliko lepše ravnali z njimi,.....to so pravi prijatelji, terapevti, reševalci in nam znajo polepšat dan že s svojo prisotnostjo...kdor ni imel psa, ne ve kaj je… ...prikaži več zamudil, prijatelj za vedno