Zdravje > Aktualno
25169 ogledov

Neverjeten porast, vsi oboleli so morali v bolnišnico

Novi prostori urgence UKC Ljubljana. Anže Petkovšek Novi prostori internistične prve pomoči Interne klinike UKC Ljubljana in splošne nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana.
Opozorila od povsod, število obolelih je namreč letos preseglo vse dosedanje izbruhe. V kateri občini so zabeležili največ primerov?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil nove, sedemmesečne podatke o obolelih z mišjo mrzlico. Do 1. avgusta je inštitut za mikrobiologijo epidemiološki službi prijavil 204 potrjene primere. 

Največ jih prihaja iz Jugovzhodne Slovenije 78, v Podravju so do konca avgusta zabeležili 62 primerov, na Koroškem 19, v Posavju 11, v Osrednjeslovenski regiji 10, v Pomurju 7, v Primorsko-notranjski regiji 6, Savinjski 4, Gorenjski 3. Zasavje in Goriška regija sta zabeležila po en primer te bolezni. 

 | Avtor:

Kot je za STA pojasnila specialistka epidemiologije Tatjana Frelih, predvidevajo, da je v naravnih žariščih mišje mrzlice na omenjenih dveh območjih prišlo do povečane populacijske gostote prenašalk virusa mišje mrzlice, torej miši in voluharic, kar je omogočilo uspešno širjenje virusa med glodavci in posledično na ljudi. "Na ta pojav so vplivali vremenski pogoji (mila zima, zadosti padavin), predvsem pa razpoložljivost hrane na tem območju. Znano je, da prav izobilje hrane vpliva na eksplozijo populacije nekaterih glodavcev, ki se običajno pojavlja neenakomerno v različnih časovnih razmikih in na različnih območjih," je izpostavila strokovnjakinja.

Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom ali t. i. mišja mrzlica se sicer pojavlja vsako leto, njene izbruhe pa beležijo ciklično. Porast mišje mrzlice so tako zabeležili v letih 2008, 2012 in 2017, ciklično vsakih 5-7 let torej.

 | Avtor: NIJZ NIJZ

Kot so mediji minule dni že izpostavili, pa je število obolelih letos preseglo vse omenjene izbruhe. Zadnji smrtni primer so sicer zabeležili leta 2009, so bili pa vsi letošnji oboleli potrebovali bolnišnično oskrbo.

Virus kroži v naravnih žariščih predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodavcev. "Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Bolezen se z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov glodavcev. S temi se okužijo hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka," so še pojasnili na NIJZ.

Kako se lahko zavarujemo?

Najučinkovitejši ukrep, s katerim lahko vplivamo na obolevnost ljudi, je zmanjšanje izpostavljenosti glodalcem in njihovim izločkom. Tveganje za prenos okužbe je večje v zaprtih prostorih kot na prostem. "Pomembno je, da preprečimo glodalcem dostop v objekte, kjer ljudje bivajo, da ustrezno skladiščimo živila, pospravljamo ostanke hrane in skrbimo za čistočo v kleteh, garažah in ostalih "priročnih" skladiščih."

 

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice