Zdravje
4807 ogledov

Opozorilo NIJZ zaradi povečanega števila okužb

Hantavirus Profimedias
Zaznali so že 75 primerov HMRS, pri 59 moških in 16 ženskah.

Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje so sporočili, da so opazili porast primerov mišje mrzlice (hemoragične mrzlice z renalnim sindromom - HMRS).

"Do 16. maja smo zaznali že 75 primerov HMRS, in sicer pri 59 moških in 16 ženskah, največ primerov je v jugovzhodni Sloveniji," so sporočili z NIJZ. "Ker smo v obdobju, ko se začenjajo prenove in čiščenja, bi radi ponovno opozorili, kako se izogniti tovrstnim okužbam s preprostimi ukrepi ter na kaj moramo biti pozorni, da bolezen pravočasno zaznamo." 

Kako se lahko zavarujemo?

Najučinkovitejši ukrep, s katerim lahko vplivamo na obolevnost ljudi, je zmanjšanje izpostavljenosti glodalcem in njihovim izločkom. "Tveganje za prenos okužbe je večje v zaprtih prostorih kot na prostem," razlagajo pri NIJZ. "Pomembno je, da preprečimo glodalcem dostop v objekte, kjer ljudje bivajo, da ustrezno skladiščimo živila, pospravljamo ostanke hrane in skrbimo za čistočo v kleteh, garažah in ostalih "priročnih" skladiščih."

Mišja mrzlica | Avtor: NIJZ NIJZ
Mišja mrzlica | Avtor: NIJZ NIJZ

Pomembno je tudi pravilno odstranjevanje onesnaženih živil, poginulih miši ter varno čiščenje onesnaženih predmetov in površin. "Prisotnost glodalcev v objektih zatiramo tudi tako, da po potrebi izvedemo deratizacijo ali nastavimo vabe, v katere se glodalci ujamejo," še pojasnjujejo pri NIJZ. "Tudi pri opravilih na vrtu, polju in drugih dejavnostih v naravi (taborjenje, rekreacija) poskusimo s svojimi aktivnostmi zmanjšati oziroma preprečiti izpostavljenost glodalcem ali njihovim izločkom." Na populacijo glodalcev v naravnem okolju ne morejo učinkovito in varno vplivati, saj za to poskrbi narava sama.

Leta 2012 je zbolelo 185 oseb

Mišja mrzlica se v Sloveniji ponavlja vsako leto sporadično (posamični primeri), ciklično pa tudi kot izbruh. Tako smo denimo porast mišje mrzlice zabeležili leta 2008, ko je v celem letu zbolelo 45 oseb, ter leta 2012, ko jih je zbolelo 185. 

Hantavirus Nevarno za pohodnike in vrtičkarje! Zdravje Tudi pri nas primeri mišje mrzlice

Povzročitelj mišje mrzlice je Hantavirus, ki kroži v naravnih žariščih predvsem med glodalci, kot so miši, voluharji in podgane. V Sloveniji so najpomembnejši gostitelji virusov mišje mrzlice voluharice (predvsem gozdna voluharica) in miši (predvsem rumenogrla miš). Ciklično pojavljanje izbruhov običajno povezano z povečanim številom miši in podobnih glodalcev.

Kaj je mišja mrzlica?

Mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. "Med temi ločimo več antigensko različnih vrst, ki se med seboj ločujejo tudi po vrsti gostitelja, kakor tudi glede na geografsko pojavljanje," navajajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. "Bolezen so prvič opisali japonski zdravniki v Mandžuriji in ruski v Sibiriji."

Hantavirus | Avtor: Profimedias Profimedias

Bolezen je lahko smrtna

Bolezenski znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil. "V prvi fazi, ki traja nekaj dni je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu," razlagajo pri NIJZ. "Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic."

Dodajajo, da v težkih primerih bolezni po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska. "Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti,  krči, krvavitve v koži in sluznicah," pišejo na spletni strani NIJZ. "Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni je pet do 15 odstotna."

Pojav povečanega izločanja seča (poliurija) oznanja obdobje ozdravljenja. "To obdobje lahko traja več tednov ali mesecev in se konča s popolnim ozdravljenjem," razlagajo pri NIJZ. "Najtežje oblike običajno povzroča virus Hantaan, medtem ko virusa Dobrava in Puumala povzročata lažje oblike obolenja."

Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.

Dodajajo, da je poznanih več kot 25 antigensko različnih virusnih vrst. "Bolezen pri ljudeh povzročajo predvsem virusi Hantaan, Seoul, Puumala in Dobrava," pojasnjujejo pri NIJZ. "V Sloveniji bolezen povzročata predvsem virusa Puumala in Dobrava."

Mišja mrzlica | Avtor: NIJZ NIJZ


Inkubacijska doba do štirih tednov Čas od okužbe do nastanka znakov bolezni je običajno dva do štiri tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. "Povzročitelj kroži v naravnih  žariščih  predvsem med glodalci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci," razlagajo pri NIJZ. "Povečano število obolenj je običajno povezano z  povečanim številom miši in podobnih glodalcev."

Ljudje smo naključni gostitelji virusa. "Predpostavlja se, da se bolezen z glodalca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov (seč, iztrebki, slina) glodavcev," pravijo pri NIJZ. "S temi iztrebki se okuži hrana, voda in okolje."

Več jo je pomladi in poleti

Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko - poletnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma opravljajo delo na polju in v gozdu dela. "Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi - taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo oziroma čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in ali iztrebki glodavcev," opozarjajo pri NIJZ. "Bolezen se pogosteje pojavlja na podeželju pa tudi v mestih, kjer  glodalci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih."

dezurni@zurnal24.si
 

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.