Zdravje > Aktualno
2520 ogledov

Obremenjene medicinske sestre med oddelki kar s skiroji

zdravstvo Saša Despot
"Ne gre niti več za vprašanje denarja, ampak v zadnjem času samo še za vprašanje preživetja, dostojanstva na delovnih mestih, ker pravzaprav izgorevamo iz dneva v dan vse bolj," opozarja Monika Ažman.

Po besedah predsednice Zbornice zdravstvene in babiške nege Monike Ažman se medicinske sestre počutijo deprivilegirane proti zdravnikom, ko se borijo za boljše delovne pogoje. Ob tem opozarja, da so obremenjene do skrajnih meja. Položaj je šel tako daleč, da ponekod sestre iz enega na drug oddelek potujejo s skiroji, da prihranijo čas.

Ažmanova, ki vodi Zbornico zdravstvene in babiške nege-Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije od marca lani, je v pogovoru za STA dejala, da si medicinske sestre, ki tvorijo več kot polovico vseh delavcev v zdravstvu, želijo bolj enakovreden položaj pri odločanju, zastopanju in sprejemanju odločitev v zdravstvu.

"Medicinske sestre smo tiste, ki lahko izhajamo iz bolnika in njegovih potreb in imamo rešitve za bolnika. In si želimo, da so vse odločitve najprej v korist bolnika," je dejala.

Čeprav je bilo zastavljeno, da v okviru vladnega projekta skrajševanja čakalnih dob dobi variabilni del plače celotni zdravstveni tim in ne samo zdravnik, je bilo po njenih navedbah to navodilo zelo ohlapno in so si ga zdravstvene organizacije razlagale zelo različno. "Podatki s primarnega nivoja kažejo, da so ponekod pošteno razdelili delež tudi medicinskim sestram, a večinoma ne," je opozorila.

Zdravniki v priveligiranem položaju

Variabilno nagrajevanje si je sicer izboril zdravniški sindikat Fides s stavko. "A če se že pogajamo za boljše delovne pogoje, nagrajevanje in vrednotenje dela v zdravstvu, tukaj ne poteka enoten boj, enoten dialog. Zagotovo so pri tem zdravniki v privilegiranim položaju," je opozorila, a dodala, da so si medicinske sestre verjetno tudi same krive. "Morda je tudi na nas samih, da bo treba ugotoviti, kje se je ustavilo," je dejala.

Izgorevamo iz dneva v dan

Ažmanova opozarja, da medicinske sestre takšnih obremenitev več ne zmorejo. "Tega je dovolj. Prišli smo do skrajnih meja. Ne gre niti več za vprašanje denarja, ampak v zadnjem času samo še za vprašanje preživetja, dostojanstva na delovnih mestih, ker pravzaprav izgorevamo iz dneva v dan vse bolj," je opozorila.

Kot pravi, bodo morali očitno "počasi ustaviti aktivnosti in povedati, da to, kar delamo, ni varno ne za nas same, še manj za bolnike". "Preprosto nas je tako premalo, da vsega več ne zmoremo. Verjetno bo treba tudi zapreti kakšen oddelek, odpovedati kakšno operacijo, ker to presega vse meje naših zmogljivosti," je dodala. Ob tem je opozorila, da ne govori o stavki, pač pa o tem, da morajo biti slišane, da dejansko zbolevajo na svojih delovnih mestih.

Poudarila je, da delajo po standardih in normativih iz zelene knjige leta 1984, medtem ko so svoje standarde prvič predlagale že leta 1993. "Od takrat pa je bistveno napredovala tehnologija, medicina, potrebe ljudi in s tem tudi intenziteta dela sester," je dodala.

Po njenih besedah so nesprejemljivi normativi tudi v domovih za starejše, kjer so se sicer razmere v zadnjih 30 letih drastično spremenile. V zadnjem obdobju so namreč postali negovalni oddelki oz. negovalne bolnišnice, medtem ko so kadrovski normativi postavljeni za oskrbo bolj ali manj aktivne populacije.

Ponekod so jim kupili skiroje

Za oskrbovance so se izboljšali bivalni pogoji v smislu, da so danes nastanjeni v eno- ali dvoposteljnih sobah, včasih pa so bili v tri- ali štiriposteljnih. "Če je prej medicinska sestra prišla v sobo, je lahko naenkrat pogledala štiri varovance. Danes mora za to prehoditi bistveno večjo razdaljo, odpreti štiri vrata, se ne more zadržati pri bolniku enako dolgo," j e opozorila.

urgenca Ljubljanska urgenca Zdravje Razmere na ljubljanski urgenci so katastrofalne, na meji kolapsa

Po njenih besedah je šlo celo tako daleč, da so za nočne službe ponekod sestram kupili skiroje, da hitreje premagujejo razdalje med trakti. Namreč dva ali trije delavci zdravstvene nege na 150 do 200 stanovalcev v nočnem času so bistveno premalo, je opozorila.

" Zato so vsa ogorčenja, očitki vseh žalostnih svojcev na mestu. Nemočni so tisti, ki v posteljah ležijo, kot tudi tisti, ki jim ne moremo zagotavljati ugodja in varnosti," je dejala.

Ažmanova opaža upad zanimanja za poklic medicinske sestre. Po njenem mnenju je to posledica spremenjenih vrednot in krčenja srednjega sloja, iz katerega so se otroci nekoč odločali za ta poklic. "Tako veliki napori, toliko odrekanj, premagati toliko egoizma in toliko se žrtvovati za nekoga drugega danes ni moderno," pravi.

Sestre odhajajo v tujino

Hkrati v zadnjih letih medicinske sestre na veliko odhajajo v tujino. Vsako leto Ažmanova podpiše več kot 200 potrdil o dobrem imenu. Odhajajo zaradi boljšega plačila, ampak tudi zaradi bistveno boljših delovnih pogojev, odločajo pa se predvsem za delo v Avstriji, Nemčiji in Italiji.

"Potrebe v Izoli in Šempetru so že na meji kritičnega," opozarja. Kot je dejala, so želeli iz hrvaškega Pulja "uvoziti" medicinske sestre za delo na Obali, a se niso želele odpovedati svojemu kraju bivanja in vsej socialni mreži za 100 evrov, kolikor bi jih dobile več v Sloveniji.

V pogovoru se je dotaknila tudi zahtev zdravniških organizacij. "Ne vidim medicinske sestre, ki bi lahko delala na sedmih deloviščih po svojem rednem delovnem času, saj v večini ne zmore niti svojega delovnega časa," j e dejala. Dodala je, da so koncesionarke tudi med medicinskimi sestrami, vseeno pa si ne predstavljajo, da bi lahko prodajale svoje koncesije ali jo dedovala svojim družinskim članom.

Komentarjev 4
  • Avatar Alioness
    Alioness 22:48 27.november 2017.

    Manj bolnih ljudi producirat, pa bo :)

  • brencl 09:00 27.november 2017.

    Izberejo naj si boljšega sindikalista, ki ne bo poklekal pred politikantskimi in "strokovnimi avtoritetami" - npr. Štruklja in poleg plač naj zahtevajo tudi izboljšanje organizacije dela.

  • maresem 14:53 26.november 2017.

    Za tako stanje se zahvalite dreči, hiperkapitalistični mafiji. Dokler ne bodo viseli na vrbah, ne bo nič drugače.