Zdravje > Aktualno
5634 ogledov

Oskrba v domovih za starejše se bo podražila

starejši upokojenci par
1/2
Saša Despot
Tako povprečne cene v javnih kot zasebnih zavodih so se v zadnjih letih nekoliko povišale, prav zdaj se cene dodatno višajo za povprečno dva dostotka.

Povprečna dnevna osnovna oskrba v domu za starejše občane v Sloveniji po zadnjih razpoložljivih podatkih in izračunih znaša 20,15 evra. Povprečna cena za dnevno oskrbo za najzahtevnejše oskrbovace je po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije 31,57 evra.

dom za starejše Domovi za starejše Zdravje Presenetljiv izračun med dohodki in stroški

Velike razlike v cenah so sicer tudi med javnimi in zasebnimi zavodi s koncesijo. Stanovalec, ki ne potrebuje pomoči osebja (oskrba 1), bi za starndardno namestitev v javnem zavodu plačal povprečno 555 evrov. Povprečna dnevna cene oskrbe namreč znaša 18,49 evra. V zasebnem zavodu bi osnovna oskrba znašala v povprečju 686 evrov.

Če stanovalec biva v nadstandardni sobi, ki ima denimo balkon, je enoposteljna, ima denimo lastno kopalnico, hladilnik, televizijo in podobno, se lahko znesek oskrbe na mesečni ravni hitro zviša tudi za 300 evrov.

Tako povprečne cene v javnih kot zasebnih zavodih so se v zadnjih letih nekoliko povišale. Leta 2014 bi oseba za standardno namestitev v dvoposteljni sobi v javnem zavodu za osnovno storitev plačala povprečno 538 evrov mesečno, v zasebnem zavodu pa 660 evrov.

Cene pa se strmo višajo, če potrebuje oskrbovanec dodatno oskrbo. V javnem zavodu bi moral za oskrbo 4 na mesec plačati 895,5 evra, v zasebnem pa 1.038,9 evra.

Cene so se sicer v zadnjih letih do letošnje jeseni povišale zelo malo, saj so imeli po navedbah skupnosti velik vpliv varčevalni ukrepi, ki so omejevali stroške dela.

Cene v spodnji razpredelnici so povprečne cene oskrbe in veljajo do zadnjega povišanja, za letošnje leto.

Kako določajo cene

"Stanovalce se razvrsti v eno od predpisanih kategorij oskrbe glede na njihove potrebe," so nam pojasnili v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Oskrba 1 je po njihovih besedah namenjena osebam, ki so povsem samostojne ali pa potrebujejo manjši obseg neposredne osebne pomoči. V oskrbo 2 uvrščajo osebe z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo večji obseg neposredne osebne pomoči, osebe v oskrbi 3 imajo najzahtevnejše starostne in zdravstvene težave in v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč. Oskrba 4 pa je namenjena osebam, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor.

Skladno s pravilnikom o metodologiji za določanje cen socialnovarstvenih storitev se določijo cene oskrbe 1 in 4. Za oskrbe 2, 3 in 3b pa ceni oskrbe 1 prištejejo dodatke za pomoč in postrežbo po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tako določene cene potrdi svet zavoda in da k njim soglasje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Cene se lahko vsakoletno tudi uskladijo, skladno z izhodišči glede rasti kalkulativnih elementov, ki jih januarja vsako leto objavi ministrstvo.

Prav zdaj se cene še dodatno višajo

Ob dvigu kalkulativnih elementov pa se lahko cene ob upoštevanju določil zakonodaje tudi izredno dvignejo. "Tak primer je sedaj, ko so zaradi Aneksov h kolektivnim pogodbam, ki jih je s sindikati sklenila Vlada RS, izjemno narasli stroški dela, ki so najbolj pomemben kalkulativni element cene in tudi največji strošek v domskem varstvu," so nam pojasnili na Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Stroški dela namreč pomenijo preko 60 odstotkov odhodkov.

To za cene zdaj pomeni, da je vsak izvajalec uredil kalkulacijo in ugotovil, za koliko se dviga cena, ki nato velja od prvega dne naslednjega meseca potrditve na organu upravljanja. Cenam daje soglasje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nekateri so cene dvignili že v septembru, številni v oktobru.

Glede na pregledana gradiva, se tako cene oskrbe dvigujejo v povprečju za dva odstotka. To pomeni, da bo mesečna cena višja nekje od 11 do 20 evrov. Dvig cen je sicer odvisen predvsem od strukture zaposlenih in od tega, koliko napredovanj že imajo, zato so dvigi različni. Glede na to, da so koncesionarji začeli z delom pred približno desetimi leti in imajo zaposleni manj napredovanj, v skupnosti pričakujejo, da bo pri koncesionarjih dvig cene manjši.

V Sloveniji 18.522 mest

Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je v Sloveniji v 54 javnih domovih za starejše in 40 izvajalcih s koncesijo na voljo 18.522 mest za stanovalce.

Ceno oskrbe plača uporabnik, če je sam ne zmore, so dolžni to doplačevati svojci, če pa tudi z njimi ne more pokriti stroškov oskrbe, pa na podlagi odločbe centra za socialno delo ceno doplačuje lokalna skupnost, še navajajo na skupnosti socialnih zavodov.

 

 

Komentarjev 1
  • Rudman 11:00 09.oktober 2017.

    razliko bi morala pokriti država