Zdravje > Aktualno
607 ogledov

Slovenija: Peklenska vročina prinaša nemalo težav

Profimedia
Strokovnjaki opozarjajo na dehidracijo, v bolnišnicah se hladijo z ventilatorji in ob improviziranih napravah za hlajenje.
Letošnja poletna vročina bo morda z današnjim dnem že dosegla vrhunec, sporočajo z Agencije RS za okolje (Arso). Obeta se nam torej najbolj vroč dan tokratnega 14-dnevnega vročinskega vala,  temperature naj bi dosegle 35 stopinj Celzija, zato za večji del države velja opozorilo zaradi velike toplotne obremenitve. Vreme Slovenija Arso: Danes oranžni alarm za praktično vso državo

Huda vročina prinaša tudi zdravstvene težave, predvsem starejšim, kroničnim bolnikom in otrokom. Poleg izogibanja soncu v najbolj udarnem delu dneva, ob 10 do17 .ure, strokovnjaki svetujejo predvsem hidracijo, torej pitje tekočin in to pogosto. Kjerkoli ste že, ob sebi imejte vedno steklenico vode in vsak čas naredite kakšen požirek. Če boste to delali redno, bo vaše telo imelo dovolj tekočine in bo tako lažje prenašalo vročino.

vročina Zdravje Napake, ki jih najpogosteje počnemo ob vročini

"Svetujemo, da odrasli v povprečju zaužijejo med 2 in 2,5 litra vode na dan," opozarja  predsednica Sekcije javnih lekarniških zavodov pri Lekarniški zbornici Slovenije Darja Potočnik Benčič.

"Za zadostno hidracijo dojenčkov in majhnih otrok morajo poskrbeti odrasli, saj nam sami še ne znajo povedati, kaj jim manjka. Ogrožena skupina so tudi starostniki, saj je s starostjo slabše zaznavanje žeje, poslabšajo se tudi sistemi, ki nas opozarjajo na nezadostno količino vode v organizmu, zato je tveganje za dehidracijo večje," dodaja Potočnik Benčičeva.

dehidracija | Avtor: Profimedias Profimedias

Voda je ključna za marsikateri fiziološki proces v našem telesu, saj ga sestavlja v več kot 60 odstotkih. V vročih poletnih dneh se bolj potimo, ob čemer izgubljamo tudi pomembne soli in minerale, kar dodatno poslabša naše počutje. Zelo pogost vzrok za dehidracijo je driska, ki je v poletnen času pogosta zdravstvena težava, zlasti pri otrocih.

Prihajajo starejši bolniki

"V IPP (Internistični prvi pomoči) UKC Ljubljana zaenkrat ne beležijo posebnosti glede urgentnih obiskov, ki bi bili povzročeni zaradi vročine," je za naš portal dejal Vili Grdadolnik iz UKC Ljubljana.

Novi prostori Urgence UKC Ljubljana. | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

Enako velja za Internistično nujni pomoč na UKC Maribor, kjer prav tako ne beležijo večjega števila bolnikov. “Glavnino bolnikov sicer predstavljajo starejši bolniki s pridruženimi boleznimi, ki prihajajo večinoma zaradi poslabšanja katere izmed osnovnih bolezni kot so srčno popuščanje, rakaste bolezni, motnje srčnega ritma, " je za maribor24.si pojasnil zdravnik Andrej Makota.

Na udaru bolniki v obeh bolnišnicah

Slovenija 16.12.2013 pacienti, zdravstvo, pomoc, oddelek Ortopedske klinike UKC  | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Se pa pacienti obeh bolnišnic razburjajo zaradi vročine, ki v teh zdravstvenih ustanovah še kako vpliva na njihovo počutje in okrevanje. Težava je seveda v klimi, v starih stavbah omenjenih centrov.

Na infekcijskem oddelku UKC-ja Maribor, v stavbi, ki je primerna za rušenje pravijo, da tudni okna ne tesnijo več. V ljubljanski porodnišnici lahko te dni denimo v bolj izpostavljenih sobah brez klimatizacije živo srebro doseže tudi 30 stopinj Celzija.

Klimatiziranih le 40 odstotkov objektov

Iz osrednje  in največje slovenske bolnišnice UKC Ljubljana pa sporočajo, da je delež vseh hlajenih objektov 40 odstotkov. " S tem, da so nove zgradbe hlajene, stare pa so bile zgrajene po starih standardih in smo uspeli le deloma zagotoviti ustrezno hlajenje. Stari objekti so poleg tega slabo izolirani, imajo zastarelo inštalacijo, ki ne dopušča novih priklopov električnih naprav," so nam pojasnili.

"Sicer pa je priporočljivo, da razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ni večja od 6 stopinj Celzija, saj to lahko neugodno vpliva na telo. Seveda pa je temperaturno udobje odvisno od posameznika."

Nevarnost prenašanja infekcij

V naši največji bolnišnici opozarjajo tudi na težave pri zagotavljanju ustreznih potreb po vlažnosti in temperaturah na starejših prezračevalnih sistemih, ki imajo omejeno možnost regulacije in ne zmorejo povsem zadostiti potrebam ob zelo visokih zunanjih temperaturah. "Split sistemi oz. lokalne hladilne naprave, ki samo hladijo zrak v prostoru pa s stališča prenosa infekcij in omejenega
čiščenja predstavljajo tveganje in se vgrajujejo le na podlagi dovoljenja Službe za preprečevanje bolnišničnih okužb oz. so
dopustni za administrativne prostore oz. druge nezahtevne prostore glede prenosa infekcij,"
so zapisali.

Bolniška postelja Saj ni res ... Slovenija Neznosna vročina: Od domačih ventilatorjev v bolniških sobah do nabirk za klime

Improvizacija, ki pa ni dovolj

V prostorih, kjer ni klime, si tako pomagajo s prezračevanjem prostorov v nočnem času, ko temperature padejo, podnevi pa poskrbijo za maksimalno senčenje prostorov in zapiranje oken. Sicer so ob tem vročem času delavci dobili navodila kot so:

  • Ob vklopljeni hladilni napravi se ne odpira oken
  • Svetujejo, da se prostor prezrači, zaprejo okna in vklopi hlajenje
  • Svetujemo vnos zadostne količine tekočin; strokovnjaki zdravstvene nege za paciente dodatno poskrbijo pogostimi osvežitvami (osvežilne kopeli, preoblačenje osebnega in posteljnega perila ter ostali ukrepi z izboljšanje počutja pacientov)

Bolniki niso edini, ki jim vročina povzroča preglavice

V klimatizirane prostore se težko zatečejo tudi brezdomci. V Društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice so za STA pojasnili, da je huda vročina pogosto bolj usodna za brezdomce kot pa hud mraz pozimi.

Tako opažajo, da se v teh vročih dneh brezdomci pogosteje zadržujejo znotraj dnevnih centrov, medtem ko se v hladnejših dneh bolj zadržujejo pred dnevnimi centri. V dnevnih centrih imajo na voljo zadostne količine vode in druge vrste osvežitve, da preprečujejo dehidracijo. Prav tako je društvo aktivno na terenu, kjer brezdomcem delijo vode in pripomočke za rehidracijo.

Kakšnih večjih težav z zdravjem brezdomcev v letošnji vročini še niso ugotovili, bolj gre za posamezne primere dehidracij, ko se zatečejo bodisi na urgenco ali pa v pro bono ambulanto, so za STA še pojasnili v društvu Kralji ulice.

Posledice dehidracije

Z dehidracijo se poveča tveganje za razvoj infekcij, poslabšanje ledvičnih kamnov in zaprtje, na udaru pa so predvsem starejšo  bolniki "Dehidracija je zmanjšana količina tekočin v organizmu, praviloma s pridruženim pomanjkanjem elektrolitov, kar zelo slabo vpliva na naš organizem. Pri zdravem odraslem ima lahko dehidracija za posledico nevšečnosti, kot so glavobol, utrujenost in zaprtost, pri posameznikih z zdravstvenimi težavami, otrocih in starostnikih pa so posledice lahko še hujše, " je še opozorila farmacevtka Potočnik Benčičeva.  V tem času je treba poskrbeti tudi za higiensko ravnanje z živili in seveda, umivanje rok.

Zdravi na počitnicah Zdravje Kakšno hrano vzeti na pot in kako jo spakirati

Komentarjev 2
  • kapibara 14:20 09.avgust 2018.

    Kot se reče: Jeho mater, pa kupim eno prenosno, za eno sobo ! Pa se je do sedaj vse skupaj po-dokazalo, da ni tako enostavno- preveč dodatne birokracije ?- Pa se ne zahebavam !!