Zdravje > Aktualno
600 ogledov

"Rešeni" ste, če ste stari nad 25 let

Rak na pljučih Profimedias
Letno zaradi kajenja umre več prebivalcev Slovenije kot zaradi vseh nezgod, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in AIDS-a skupaj. Kar 99 odstotkov kadilcev je prvo cigareto prižgalo pred 25 letom starosti. Še vedno jih kadi četrtina, cilj je zmanjšati število kadilcev pod pet odstotkov.

V začetku marca je začel veljati zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki je uvedel strožje ukrepe pri uporabi tobaka, uvedel licence oz. dovoljenja za prodajo tobačnih izdelkov, prepovedal oglaševanje tobaka in zapovedal enotno embalažo za tobačne izdelke. 

Kakšni bodo v praksi učinki zakona, predvsem, kako bodo ukrepi vplivali na delež kadilcev, se bo šele pokazalo, saj so se nova pravila šele začela uporabljati. So pa pretekli ukrepi pomembno vplivali na zmanjšano izpostavljenost tobačnemu dimu in manjšo potrošnjo tobačnih izdelkov.

Prvi ukrep leta 1996

"V Sloveniji beležimo pomembne učinke v preteklosti sprejetih ukrepov," pojasnjuje Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Prvi zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov v Sloveniji sprejet leta 1996. "V tistem času je bil eden naprednejših v evropskem prostoru in je privedel do pomembnega znižanja deleža kadilcev," razlaga Koprivnikarjeva.

V zadnjih desetih letih je Slovenija uvedla prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih in zviševali obdavčitev in cene tobačnih izdelkov. "Oba ukrepa sta imela pomembne učinke in sicer pomembno zmanjšanje izpostavljenosti tobačnemu dimu, zmanjšanje potrošnje tobačnih izdelkov, statistično značilno zmanjšanje števila pokajenih cigaret na dan med odraslimi rednimi kadilci, med mladostniki pa pomembno zmanjšanje razširjenosti kajenja," o učinkih ukrepov pove Koprivnikarjeva. Med odraslimi se je odstotek kadilcev po uvedbi ukrepa 2007 znižal začasno."

Za daljše obdobje so o deležih kadilcev na voljo podatki iz različnih raziskav, zaradi česar podatki niso popolnoma primerljivi. "Slovensko javno mnenje kaže, da je bilo leta 1978 med polnoletnimi prebivalci Slovenije skoraj 36 odstotkov kadilcev, leta 1988 okoli 34, 1996 skoraj 27, 1999 skoraj 25 odstotkov, po tem pa je odstotek kadilcev okoli 25 odstotkov," razlagajo pri NIJZ.

Kadi vsak četrti odrasli

"Med odraslimi prebivalci Slovenije kadi vsak četrti, kadi več moških kot žensk," statistične podatke navaja Koprivnikarjeva. "Zadnji podatki, ki jih imamo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kažejo, da se delež odraslih kadilcev v zadnjih letih, konkretno med 2007 in 2014, ni spremenil ne skupno, ne med moškimi ali ženskami, niti v posameznih starostnih skupinah."

Delež kadilcev je višji med skupinami z nižjim socialno ekonomskim položajem, kar prikazujemo z izobrazbo, materialnim statusom in drugimi kazalniki. "Razlike so lahko zelo velike," pove Koprivnikarjeva. "Tako npr. v starostni skupini 25 do 44 let beležimo med moškimi z najnižjo izobrazbo trikrat višji delež kadilcev kot med tistimi z najvišjo izobrazbo, med ženskami je delež višji za dvakrat."

Zmanjševanje deleža kadilcev 1978-2014 | Avtor: Žurnal24 (vir: NIJZ) Žurnal24 (vir: NIJZ)

S kajenjem začnejo večinoma otroci in najstniki. "Približno dve tretjini tistih, ki so kadarkoli kadili, je prvič kadilo že pred polnoletnostjo, 95 odstotkov vseh pri 21. letih ali manj in 99 odstotkov pri 25. letih ali manj," pravijo pri NIJZ. "Torej po 25 letu praktično nihče več ne začne kadit. Kar vsak šesti 15-letnik je prvič kadil, ko je bil star 13 let ali manj, torej v osnovni šoli."

Med mladostniki je kajenje tobaka razširjeno. "Med 15-letniki jih je 40 odstotkov že kdaj kadilo, vsaj enkrat na teden ali pogosteje pa kadi skoraj vsak osmi, od teh večina že vsak dan, pri čemer ni razlik med spoloma," razlagajo pri NIJZ. "Razširjenost kajenja se je v zadnjih letih med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let, sicer pomembno zmanjšala."

Države je med sabo težko primejrati, saj raziskave niso v celoti primerljive. Raziskava Eurobarometer, ki je bila narejena sočasno v vseh državah članicah EU v 2014, kaže, da je naš delež kadilcev nad povprečjem držav članic. "Bolj povedno pa je, kako se delež kadilcev spreminja, ali pada, raste," poudarja Koprivnikarjeva. "Medtem ko se pri nas delež kadilcev ni spremenil, če primerjamo leti 2007 in 2014, pa so države, ki so uvedle številne učinkovite in sodobne ukrepe zmanjševanja razširjenosti kajenja, izkazovale padec deleža, o čemer v Sloveniji ne moremo govoriti."

Kadilcev do pet odstotkov

Da bi zmanjšali razširjenost kajenja so tako pred kratkim sprejeli program ukrepov oziroma novi zakon. "Raziskave, primeri drugih držav in simulacijski modeli kažejo, da lahko v Sloveniji z naborom ukrepov, kot jih vključuje zakon, pomembno zmanjšamo delež kadilcev in s tem tudi obseg posledic kajenja," pravi Koprivnikarjeva. 

Skladno s predlogom Resolucije nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2016-2025 'Skupaj za družbo zdravja', je cilj, da bi Slovenija do leta 2025 zmanjšala potrošnjo tobačnih izdelkov za 30 odstotkov in delež rednih kadilcev na 15 odstotkov. Sledi zgledu držav, ki stremijo k družbi brez tobaka, v kateri bo delež kadilcev pod pet odstotkov. Tak cilj so si že zastavile Nova Zelandija in Irska za leto 2025, Škotska za leto 2034 ter Finska in Norveška za leto 2040. 

Učinki dosedanjih ukrepov

Za ugotavljanje učinkov prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorov, katerega osnovni cilj je bilo zmanjšati izpostavljenost tobačnemu dimu med prebivalci Slovenije in škodljivih posledic izpostavljenosti, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v dveh raziskavah spremljali obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu v različnih prostorih v letu pred uvedbo prepovedi (2006) in v letu po uvedbi prepovedi (2008). 

Delež kadilcev 2007 in 2014 | Avtor: Žurnal24 (vir: NIJZ) Žurnal24 (vir: NIJZ)

 

Raziskavi so izvedli v sodelovanju s Centrom za raziskovanje javnega mnenja na Fakulteti za družbene vede. Rezultati raziskave so pokazali, da se je med 2006 in 2008 med prebivalci Slovenije statistično pomembno znižal odstotek izpostavljenosti tobačnemu dimu, z 64,8 na 49,0 odstotkov. Najbolj se je ta odstotek znižal v gostinskih lokalih, in sicer z 58,4 na 11,1 odstotka. V stanovanjskih prostorih se redno kadi pri 12,4 odstotkih (prej 17), tam, kjer so doma tud otroci pa še pri osmih (prej 14) odstotkih.

Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli starostnem obdobju, a največje koristi za zdravje pa posameznik izkusi, če kajenje opusti pred 40. letom starosti. "Okoli 70 odstotkov kadilcev navaja, da si želijo opustiti kajenje," razlaga Koprivnikarjeva. "Zdravstveni delavci imajo zelo pomembno vlogo pri opuščanju kajenja. Kadilci, ki prejmejo kratek nasvet zdravstvenega delavca, skoraj dvakratkrat bolj verjetno opustijo kajenje kot tisti, ki kratkega nasveta ne dobijo." Kljub temu le nekaj več kot tretjina kadilcev, starih 25-64 let, navaja, da so jim zdravstveni delavci v zadnjem letu svetovali opustitev kajenja.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 16
  • Lavdan 09:37 21.maj 2017.

    Javi se čez deset let. Petnajst let ne kadim in mi je žal da sem prenehal. Potreba po cigaretah ne mine nikdar, popadejo pa te druge tegobe.

  • Avatar Dux_Ursus
    Dux_Ursus 07:18 21.maj 2017.

    Uuuuaaawwwww! Kakšna dobra in analiza prodaje tobaka v Sloveniji. Ti bi lahko za Lafarge delal raziskave o njihovem vplivu na okolje v Zasavju.

  • cogocogo 16:39 20.maj 2017.

    slab segedin z tako malo meseka