Kadilci imajo večje možnosti za izgubo sluha ko nekadilci, tveganje pa se povečuje z vsako dodatno pokajeno cigareto, je pokazala japonska študija. V raziskavi, ki je objavila stokovna revija Univerze Oxford - Nicotine and Tobacco Research, je sodelovalo 19 tisoč kadilcev, 9.800 nekdanjih kadilcev in 21 tisoč nekadilcev. Znanstveniki so tako pridobili podatke okoli 50 tisoč japonskih delavcev, starih od 20 do 64 let, ki na začetku študije niso imeli težav s sluhom.
Sledili so jim osem let in ugotovili, da jih je 5.100 po teh letih precej slabše slišalo. V primerjavi z nekadilci, so imeli kadilci 60 odstotkov večjo možnost, da ne slišijo visokih frekvenc na obeh ušesih, kar pomeni, da so težje zaznali in razumeli visoki glas, na primer žensko in otroško govorjenje. Izkazalo se je, da je izguba sluha povezana s številom pokajenih cigaret.
Prenehanje odpravi tveganje
Dolg seznam škodljivih učinkov
Nasploh so imeli kadilci iz te študije tudi več kroničnih zdravstvenih težav, kot sta visok krvni tlak in diabetes. V primerjavi z nekadilci so imeli tisti, ki so pokadili do 10 cigaret na dan, za 40 odstotkov večjo možnost, da izgubijo sluh za visoko frekvenco in 10 odstotkov večjo možnost izgube sluha na nizko.
Kadilci z 10 do 20 pokajenimi cigaretami na dan, so imeli 60-odstotno večjo možnost izgube sluha za visoke frekvence in 20-odstotno večjo možnost izgubljanja sluha pri nizkih frekvencah. Z več kot 20 pokajenimi cigaretami na dan, je visokofrekvenčna stopnja izgube sluha znašala že 70 odstotkov, za nizka pa za 40 odstotkov.
Vpliv kajenja na krvni obtok
Predhodna študija znanstvenikov na univerzi v Antwerpnu, je pokazala, da kajenje (pa tudi debelost) vplivata na krvni pretok. Zaradi pomanjkanja kisika v krvi je moteno odplavljanje toksičnih snovi iz ušesa, zaradi česar se občutljive strukture notranjega ušesa lahko okvarijo. Največji dejavnik tveganja sicer še vedno ostaja prekomerni hrup na delovnem mestu.
Vam piska v ušesu?
Zaznavna izguba sluha se običajno dogaja postopoma.Gre za napredujočo obojestransko zaznavno naglušnost, katere vzroki še niso docela pojasnjeni, in pri kateri se pojavlja počasno odmiranje čutnih celic v polžku, predvsem tistih, ki zaznavajo visoke frekvence. Tovrstno naglušnost pogosto spremlja šumenje ali piskanje v ušesu. Zelo glasni zvoki lahko prav tako povzročijo zaznavno naglušnost. Zelo glasen in kratek zvok, ki nastane ob eksploziji ali poku, lahko privede do začasne ali celo stalne nepopravljive izgube sluha. Tudi dolgotrajna izpostavljenost hrupu pripelje do odmiranja čutnic v notranjem ušesu.
