Zdravje > Aktualno
176 ogledov

Utrujenost, nemotiviranost, glavoboli ...

Stres na delovnem mestu Profimedias
Stres je pogost tako med Slovenci kot med Evropejci. Po podatkih raziskave CINDI je v Sloveniji 26 odstotkov odraslih Slovencev in Slovenk stres doživljalo skoraj vsak dan. Raziskava Eurostat je pokazala, da je doživljanje stresa najpogostejša težava na delovnem mestu, prizadene pa kar 27 odstotkov delavcev.

Negativen stres pa je zelo škodljiv za naše zdravje, po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pa je kar 70 do 80 odstotkov vseh obiskov pri zdravniku zaradi bolezni, ki so povezane s stresom.

"Stres je nevidna sila, ki nas lahko potisne v pogon ali zaton," opozarja specializantka psihoanalitične psihoterapije Eva Kokol.

"Vsi smo pod stresom, stres povzročajo služba, otroci, partnerstvo in še kaj. Vse se odvija hitreje in zahteve zunanjega sveta se večajo ter prehitevajo same sebe," opisuje.  

Pravi, da ne obstaja le negativni, pač pa tudi pozitivni stres: "Uravnovešanje pozitivnega in negativnega stresa je ključ do boljšega počutja."

Kaj je stres

"Če pogledamo stres bolj podrobno, je to odziv telesa na določen stresor. Stresorji so lahko različne stvari. Na primer dogodki, odzivi ljudi, odgovornost, različne naloge in številne druge zahteve. Ljudje smo si raznoliki, zato se tudi odzivamo na enake zahteve popolnoma drugače," opisuje Eva.

Odziv telesa na stresorje je po njenih izkušnjah močno pogojen z našim razvojem. "Novejše raziskave kažejo, da se že dojenček v maternici pripravlja na okolje, v katerega se bo rodil. V smislu cikla budnosti, ravni stresnih hormonov matere in drugih biokemičnih reakcij v telesu mame, se določeni sistemski biokemični vzorci že zgradijo, preden se rodimo," pravi.

Po njenih besedah se to nadaljuje z otroštvom, kakšnim stresorjem je nekdo izpostavljen, kakšne vzorce spoprijemanja je razvil, odločilno je tudi doživljanje travm oziroma ogrožajočih dogodkov. "Vse to nas določa in uravnava reakcijo telesa na fizičen ali emocionalni stres. Kar za nekoga predstavlja zagon, za drugega pa zaton energije," dodaja.

Stres se v telesu po njenem opisu odraža tako, da povzroča številne biokemične reakcije, ki so posledica izločanja stresnih hormonov  kot so kortizol, adrenalin in noradrenalin. Ta reakcija telesa se pokaže v povišanem srčnem utripu in pritisku, boljši prekrvavljenosti telesa ter poglobljenem dihanju: "Vse to nam omogoča hitrejši telesni odziv in povečano moč, koncentracijo ter energijo v danem trenutku. Kadar te energije ne uporabimo za razreševanje in spoprijemanje z zahtevami v pozitivnem smislu, deluje proti nam."

Utrujenost, napetost, nemotiviranost

Stres delimo na kratkotrajni pozitivni stres in kronični ponavljajoči se negativni stres. "Če si predstavljamo, da človek živi v okolju, kjer je za njega veliko stresorjev, bo dokaj hitro fizično izgorel," opisuje Eva.

To na biokemični ravni pomeni, da je telo v večni pripravljenosti na nekaj slabega in ogrožajočega. Raven kortizola je tako po njenih besedah v večini konstantno povečana, kar prinaša negativne posledice za celoten organizem. "Posledice kroničnega stresa se kažejo kot utrujenost, napetost v mišicah, oslabljen imunski sistem, čustvena neuravnovešenost, nemotiviranost, pomakanje koncentracije, glavoboli in vrtoglavica," našteva.

Pomagajte si

"Za izstop iz negativnega stresa morate poiskati stresorje, na katere reagira vaše telo. Določite ali stresorji prihajajo od zunaj ali znotraj," svetuje Eva. Po njenih besedah se morate vprašati, ali živite v preobremenjenem okolju, imate preveč zahtev in podobno.

"Vsekakor ste pozabili nase in na trenutke oddiha ter miru, ki bi vam dali možnost regeneracije," opozarja. "Ko človek dolgo živi v zahtevnem in nevarnem okolju, te zahteve in občutja ponotranji, da postanejo del njega," meni. Prav zato si po njeni oceni takšna oseba težko privošči oddih, saj vselej zaplava v svoj notranji čustveni svet, ki je poln zahtev, skrbi ter strahov. Nanje pa se telo odzove s stresom.

"Usmerite se vase in si poiščete aktivnosti, ki vas osrečujejo ter sproščajo. Iskanje tega ravnovesja med akcijo in sproščenostjo bo trajalo celotno življenje. Tehtnica pa se mora vedno vsaj za nekaj časa poravnati v ravnovesje," pravi Eva.

"Če kljub trudu in različnim strategijam obvladovanja stresa, še vedno čutite, da vam ne uspeva. Če imate še vedno občutek, da ste pretirano občutljivi na vsak najmanjši dražljaj, je čas da poiščete strokovno pomoč in da raziščete, zakaj se to dogaja," svetuje.

Po njenih izkušnjah takšen odziv telesa nakazuje na težko in travmatično preteklost, kjer je bil posameznik pod dolgotrajnim občutkom ogroženosti in še ni predelal čustvenih ran. Zato se te vedno znova aktivirajo.

anja.scuka@zurnal24.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.