Zdravje > Aktualno
1947 ogledov

Vedno nekaj novega o covidu, to so raziskovalci ugotovili tokrat

Covid-19, astma Profimedia Covid-19, astma
Astma ni bila pomemben dejavnik za hospitalizacijo.

Toda astma ni dejavnik tveganja za hospitalizacijo ali hudo okužbo s COVID-19 in ljudje z astmo, ki jo povzroča alergija, so lahko dejansko manj ogroženi, kaže nova študija, predstavljena na letnem virtualnem srečanju Ameriške akademije za alergijo, astmo in imunologijo. 

Raziskovalci univerze Standford so od marca do septembra 2020 spremljali 5596 bolnikov, ki so bili pozitivni na COVID-19. Od tega je bilo 11 odstotkov hospitaliziranih, vključno s 100 bolniki z astmo.

Po preučitvi stanj bolnikov s hudo obliko covida in drugimi stanji, vključno z visokim krvnim tlakom, boleznimi srca, diabetesom in debelostjo, "astma ni bila več dejavnik tveganja za hospitalizacijo," povzema Reuters."

Astma | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main
Raziskovalci so še ugotovili bistveno razliko med bolniki z alergijsko astmo in drugimi vrstami te bolezni. Po njihovem so tisti z alergijsko astmo manj ogroženi v primerjavi z drugimi, ki se spopadajo z drugimi oblikami astme, saj so pri njih zaznali za polovico manj hospitalizacij. 

Po besedah vodje raziskave Lauren Eggert, je "prav mogoče, da pri alergijski astmi imunski sistem zmanjša proizvodnjo beljakovin ACE2 na celičnih površinah, ki so glavna vstopna točka za koronavirus," še povzema Reuters. 

Astma je kronična vnetna bolezen malih dihalnih poti, ki se pod vplivom določenih snovi zožijo, zato je dihanje oteženo. Astma se pojavlja pri ljudeh, ki imajo preveč občutljive bronhije. Te ljudi nekatere snovi dražijo in povzročajo napad težkega dihanja. Kadar v proces ni vključen določen alergen in napade težkega dihanja sprožijo npr. samo mrzel zrak, megla, stres in intenzivna čustva, govorimo o nealergijski astmi. Če pa zožnje malih dihalnih poti povzroči alergen, govorimo o alergijski astmi.

Iz leta v leto več

Astma je ena izmed najpogostejših in znanih kroničnih pljučnih bolezni v svetu. Največji delež populacije, ki se spoprijema z njo so otroci ter delovno aktivna populacija. Ocenjujejo, da ima astmo kar 16 odstotkov Slovencev, starih med 28 in 65 let. 

NIJZ je v okviru Zdravje občin 2019 izrisal tudi zemljevid astme pri otrocih in mladostnikih. Ta kaže zanimivo sliko - ponekod na severnem Primorskem in na severovzhodu Slovenije je hospitaliziranih zaradi astme precej več otrok, ponekod pa nič.

Astmo označuje posebno "astmatsko" vnetje dihalnih poti, za kar ni poznanega vzroka. "Vemo pa, da vnetje pospešujejo in s tem poslabšujejo astmo alergeni -  izločki hišne pršice, različni pelodi,poklicni alergeni in virusi ter nekatere bakterije," poudarjajo na Kliniki Golnik. 

Zaradi vnetja so dihalne poti zožene, še dodatno se zožijo zaradi številnih dražljivcev (npr. tobačnega dima) ali nespecifičnih dejavnikov (npr. hladnega in suhega zraka). 

Simptomi astme so:

  • težko dihanje   
  • kašelj    
  • tiščanje v prsih    
  • piskajoče dihanje

Nadvse tipični in neredko tudi prvi simptomi astme so nočni kašelj ali nočna dušenja – značilno med 3h in 4h zjutraj, jutranji kašelj ali jutranja kratka sapa in težka sapa ob telesnih obremenitvah.

dezurni@zurnal24.si

 

 
Komentarjev 2
  • Avatar Leon
    Leon 12:05 05.marec 2021.

    Raziskovalci IJJ menijo drugače ?

  • JZekspert 10:37 05.marec 2021.

    Mislim, da potrebujete premišljen pristop k zdravju za laike, če želite širiti razumevanje. Astma - alergija na pršice, tobačni dim, onesnažen zrak, pelode, trave... spada med obstruktivne pljučne bolezni in se da zdraviti. Res, družinska nagnjenost, da ko starši kadijo ...prikaži več v stanovanju - je to za vas genetika? Veliko hujša zadeva je KOPB, vsaj 10x hujša. O tem ste tiho, prof Mušič je nekoč napisala, da je 135.000 registriranih bolnikov v Slo. To pa so covid okuženi in mrtvi, o tem pa nič?!