Zdravje > Aktualno
4338 ogledov

Zaskrbljujoče: To je eden glavnih vzrokov smrti v starosti od 15 do 29 let

Profimedia
Pri mnogih otrocih in mladih je takšno vedenje posledica nasilja, spolne zlorabe, ustrahovanja in kibernetskega ustrahovanja.

10. oktobra se vsako leto v svetovnem merilu obeležuje dan duševnega zdravja in sicer že od leta 1992. Letos je v ospredju preprečevanje samomora, ki je pomemben javnozdravstveni izziv sodobnega sveta. "Samomori so sicer stalnica človeške zgodovine, vendar se je zaradi več zapletenih dejavnikov njihovo število postopoma povečevalo v vseh delih sveta in v zadnjih nekaj desetletjih doseglo zaskrbljujoče številke," je letos opozoril predsednik Svetovnega združenja za duševno zdravje Alberto Trimboli.

 V Evropski uniji zaradi samomora vsakih 9 minut umre en človek. Zato je govor in pisanje o duševnem zdravju v javnosti izjemnega pomena

"Po podatkih WHO več kot 800.000 ljudi na leto umre zaradi samomora. Samomor je je eden glavnih vzrokov smrti v starostni skupini med 15 in 29 let,"  še poudarja Trimboli. Čeprav je znano, da večina oseb, ki so poskušale narediti samomor ali so žrtve samomora, pred dejanjem izražajo samomorilne misli, je po njegovih besedah treba vedeti, "da je takšno vedenje pri mnogih otrocih in mladih posledica nasilja, spolne zlorabe, ustrahovanja in kibernetskega ustrahovanja."

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se bo enkrat v življenju z duševnimi težavami srečala vsaka četrta oseba.

Čeprav se je stopnja umrljivosti zaradi samomora v zadnjih desetletjih v Sloveniji znižala za več kot 30 odstokov, se po številu samomorov na 100 tisoč prebivalcev, s količnikom 17,8 še vedno uvrščamo nad evropsko povprečje (11,0).

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani zaradi samomora v Sloveniji umrlo 274 moških in 79 žensk. Najvišje stopnje samomorilnosti beležimo v Savinjski regiji, Zasavju, Posavju in na Gorenjskem, najmanj pa v zahodnih regijah.

Ljudje na ulici Velik problem Zdravje Pri nas: Najbolj ogroženi na vzhodu, tam moški še posebej izstopajo

Pri OMRI, kjer strokovnjaki poskušajo seznaniti prebivalstvo, kaj je duševno zdravje in kako se soočiti ter obvladovati motnje razpoloženja, opozarjajo, da je prepričanje, da samomora ni mogoče preprečiti, eno najbolj zmotnih."Večina ljudi s samomorilnimi nagnjenji ima mešane občutke glede smrti. Celo osebe z najglobljimi stiskami do zadnjega trenutka kolebajo med željo po življenju in končanjem svoje bolečine. Raziskave dokazujejo, da imajo mnoge intervencije preprečevalni učinek," dodajajo. 

OMRA: "Ob tem je treba vedeti, da je samomor  neobičajna in neustrezna reakcija na dokaj normalno situacijo. Vsakdo se mora v življenju spopadati s stresnimi situacijami, na videz brezizhodnostmi ali zgoščenimi negativnimi življenjskimi dogodki, ki se pogosto pojavljajo."

Podporno in vključujoče okolje, ki je neobremenjeno s stigmo

Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje duševno zdravje ne zgolj kot odsotnost duševne motnje, ampak kot širši nabor aktivnosti, ki so direktno ali posredno povezane s psihičnim dobrim počutjem. Duševno zdravje je stanje dobrega počutja, v katerem lahko vsak posameznik prepoznava svoje zmožnosti, se lahko sooča z običajnimi življenjskimi stresi, lahko produktivno dela in prispeva k skupnosti.

Za krepitev duševnega zdravja je potrebno podporno in vključujoče okolje, ki je neobremenjeno s stigmo, ki obdaja duševne težave in motnje. "Stigma, zlasti glede duševnih motenj in samomora, pomeni, da mnogi ljudje, ki razmišljajo o tem, da bi si vzeli življenje ali so mogoče že poskušali storiti samomor, ne poiščejo pomoči, ki jo potrebujejo. Preprečevanje samomora pogosto ni bilo ustrezno obravnavano zaradi premajhne ozaveščenosti o samomoru kot velikem javnozdravstvenem problemu in zaradi tabuja v mnogih družbah, da bi o njem odprto razpravljali," je povedala predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji dr. Aiga Rurane.  

Depresija Žalostno Zdravje Motnje razpoloženja v Sloveniji: Stigma preprečuje, da bi se ljudje razkrili

Depresija | Avtor: Profimedia Profimedia
"Spodbujanje ljudi, da spregovorijo o temi, ki velja za tabu in o kateri kroži mnogo napačnih predsodkov, bo družbi pomagalo spoznati in prepoznati dejavnike tveganja za samomor, ki ga je mogoče preprečiti," je prepričan tudi Trimboli. Opozarja še, da ljudje z duševnimi boleznimi pogosto nimajo dostopa do storitev duševnega zdravja - ker v njihovi skupnosti takih storitev sploh ni na voljo ali pa se nanje čaka zelo dolgo.

Na NIJZ ob jutrišnjem dnevu opozarjajo, da se v Sloveniji se na področju duševnega zdravja soočamo z velikimi potrebami po dopolnitvi mrež zdravstvenih in socialnih služb, pomanjkanjem kadra na področju duševnega zdravja ter neenakomerno dostopnostjo do različnih virov pomoči za prebivalce nekaterih regij.

dezurni@zurnal24.si

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice