Zdravje > Aktualno
636 ogledov

Zato klopa ne zmečkajte s prsti

klop Profimedias
Čeprav se o klopih in boleznih, ki jih nekateri primerki prenašajo, govori vse več, so še vedno prisotni nekateri miti, ki jih zmotno jemljemo za resnične.

Slovenija je med državami v Evropi, kjer je velika verjetnost, da pride do okužbe z boleznimi, ki jih povzročajo klopi. Med najbolj znane bolezni, ki se pojavljata pri nas, spadata lymska boreliza in klopni meningoencefalitis. Pred tremi leti so pri nas zabeležili tudi prvi primer babezioze .

Kljub razširjenosti informacij o klopih se nekaterih mitov o teh živalih ne moremo otresti. S pomočjo strokovnjakov na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo preverili, kaj drži in kaj ne.

1. Za klopnim meningoencefalitisom lahko zboliš, ker klopa nepravilno ostane. – Ob neuspešni odstranitvi celotnega klopa največkrat v koži ostane samo rilček. Ta predstavlja tujek, ki se večinoma sam izloči in ne predstavlja nevarnosti za prenos okužbe, pravijo na NIJZ. Najpomembneje je, da se po dejavnosti v naravi pregledamo in klope čim prej odstranimo.

2. Če se klop še ni dobro prisesal, ne more priti do okužbe. – Drži.

3. Klopa ne smemo poskusiti odstraniti s prsti. – Če je klop slabo prisesan, ga zlahka odstranimo s prsti. Če pa je klop dobro prisesan, ga lažje in primerno odstranimo s pinceto.

4. Če klopa zamrzneš, se glava ne bo zatrgala. – Klopa lahko zamrznemo samo, če ni na koži. Zamrzovanje klopa, ki je že prisesan, bo povzročilo poškodbo oz. omrzlino kože. Prav tako klopa ne mažem z oljem ali drugimi snovmi, saj s tem povzročimo, da klop začne v naše telo izločati še več sline.

5. Klopa ne smemo zmečkati s prsti. – V nekaterih državah se pojavljajo bolezni, ki bi se lahko ob mečkanju klopa utrle v kožo. Tovrstnih nalezljivih bolezni v Sloveniji ni, tudi ni klopov, ki te bolezni prenašajo, pojasnjujejo na NIJZ. Svetujejo, da klopa uničite preko papirja oz. predmeta, tako da ne pride v stik s kožo in ga odvržete v smeti. Pomembno je, da klop ni več živ in se ne bo mogel ponovno prisesati.

6. Posamezniki so lahko alergični na klopovo slino. – Ljudje smo lahko alergični na vrsto spojin in tudi na spojine, ki so v mrčesu oz. klopih. Ob tem pa na NIJZ poudarjajo, da se alergična reakcija pojavi kmalu po vbodu, znaki lymske borelioze pa z nekajdnevnim zamikom po vbodu klopa.

7. Repelent je treba nanesti na vsa oblačila. – Pomembno je, da repelent nanesemo pravilno in ne samo na del telesa, temveč na vse odkrite dele telesa. Če je repelent v razpršilu, lahko popršimo tudi oblačila.

8. Klopi živijo na drevesih, zato ni nevarnosti, če se izogibamo z drevesi poraščenim področjem. – Klopi živijo na tleh. Najdemo jih tako v mestnih parkih kot drugje. Običajno se na svojega gostitelja povzpnejo s travnih bilk in potujejo po telesu navzgor.

9. Klopov ugriz čutiš. – Klopov ugriz je običajno popolnoma neboleč. Velikokrat neželenega gosta opazite šele, ko je že dlje časa prisesan.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.