Zdravje > Aktualno
661 ogledov

Zato klopa ne zmečkajte s prsti

klop Profimedias
Čeprav se o klopih in boleznih, ki jih nekateri primerki prenašajo, govori vse več, so še vedno prisotni nekateri miti, ki jih zmotno jemljemo za resnične.

Slovenija je med državami v Evropi, kjer je velika verjetnost, da pride do okužbe z boleznimi, ki jih povzročajo klopi. Med najbolj znane bolezni, ki se pojavljata pri nas, spadata lymska boreliza in klopni meningoencefalitis. Pred tremi leti so pri nas zabeležili tudi prvi primer babezioze

Kljub razširjenosti informacij o klopih se nekaterih mitov o teh živalih ne moremo otresti. S pomočjo strokovnjakov na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo preverili, kaj drži in kaj ne. 

1. Za klopnim meningoencefalitisom lahko zboliš, ker klopa nepravilno ostane. – Ob neuspešni odstranitvi celotnega klopa največkrat v koži ostane samo rilček. Ta predstavlja tujek, ki se večinoma sam izloči in ne predstavlja nevarnosti za prenos okužbe, pravijo na NIJZ. Najpomembneje je, da se po dejavnosti v naravi pregledamo in klope čim prej odstranimo. 

2. Če se klop še ni dobro prisesal, ne more priti do okužbe. – Drži. 

3. Klopa ne smemo poskusiti odstraniti s prsti. – Če je klop slabo prisesan, ga zlahka odstranimo s prsti. Če pa je klop dobro prisesan, ga lažje in primerno odstranimo s pinceto. 

4. Če klopa zamrzneš, se glava ne bo zatrgala. – Klopa lahko zamrznemo samo, če ni na koži. Zamrzovanje klopa, ki je že prisesan, bo povzročilo poškodbo oz. omrzlino kože. Prav tako klopa ne mažem z oljem ali drugimi snovmi, saj s tem povzročimo, da klop začne v naše telo izločati še več sline. 

5. Klopa ne smemo zmečkati s prsti. – V nekaterih državah se pojavljajo bolezni, ki bi se lahko ob mečkanju klopa utrle v kožo. Tovrstnih nalezljivih bolezni v Sloveniji ni, tudi ni klopov, ki te bolezni prenašajo, pojasnjujejo na NIJZ. Svetujejo, da klopa uničite preko papirja oz. predmeta, tako da ne pride v stik s kožo in ga odvržete v smeti. Pomembno je, da klop ni več živ in se ne bo mogel ponovno prisesati. 

6. Posamezniki so lahko alergični na klopovo slino. – Ljudje smo lahko alergični na vrsto spojin in tudi na spojine, ki so v mrčesu oz. klopih. Ob tem pa na NIJZ poudarjajo, da se alergična reakcija pojavi kmalu po vbodu, znaki lymske borelioze pa z nekajdnevnim zamikom po vbodu klopa. 

7. Repelent je treba nanesti na vsa oblačila. – Pomembno je, da repelent nanesemo pravilno in ne samo na del telesa, temveč na vse odkrite dele telesa. Če je repelent v razpršilu, lahko popršimo tudi oblačila. 

8. Klopi živijo na drevesih, zato ni nevarnosti, če se izogibamo z drevesi poraščenim področjem. – Klopi živijo na tleh. Najdemo jih tako v mestnih parkih kot drugje. Običajno se na svojega gostitelja povzpnejo s travnih bilk in potujejo po telesu navzgor. 

9. Klopov ugriz čutiš. – Klopov ugriz je običajno popolnoma neboleč. Velikokrat neželenega gosta opazite šele, ko je že dlje časa prisesan. 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.