Kaj vse lahko sploh štejemo pod mobing?
Mobing je v slovenski zakonodaji (Zakon o delovnih razmerjih) definiran kot vsako ponavljajoče se ali sistematično očitno negativno in žaljivo ravnanje, ki je usmerjeno proti posameznemu delavcu na delovnem mestu. Cilj takšnega ravnanja je osamitev žrtve, škodovanje njenemu ugledu, dostojanstvu in odpoved delovnega razmerja.
Švedski delovni psiholog profesor doktor Leyman je identificiral 45 značilnih pojavnih oblik mobinga, ki jih je razvrstil v pet skupin. Naj navedem samo nekaj od njih, prekinjanje govora, jemanje besede, kričanje oziroma zmerjanje, nenehno kritiziranje dela, verbalne grožnje in pritiski, pisne grožnje, premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev, sodelavcem je prepovedano komuniciranje z žrtvijo, obrekovanje za hrbtom, širjenje neresničnih govoric, žrtev je pogosto deležna kletvic in obscenih izrazov, žrtev je deležna poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«, dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo, dodeljevanje nalog nad nivojem kvalifikacije z namenom diskreditacije in tako dalje. Teh pojavnih oblik je še več, zato priporočam, da vsak zaposleni poišče te informacije in se o njih poduči.
Kaj pa ni mobing in ga ljudje pogosto tako smatrajo?
Pogosto se dogaja, da zaposleni z mobingom označujejo najrazličnejše druge težavne situacije na delovnem mestu kot so slaba klima v organizaciji, konflikti med zaposlenimi, preobremenjenost na delovnem mestu, kršitve drugih delovnopravnih pravic, nezadovoljstvo z odločitvami vodstva, posledice neprimernega vodenja in podobno.
Čeprav vse to lahko povzroča resne težave na delovnem mestu, pa ti posamezni pojavi ne sodijo v definicijo mobinga na delovnem mestu. Lahko pa so, če dalj časa trajajo, dejavnik tveganja, ki se lahko kasneje sprevrže v mobing. Dobro je še enkrat ponoviti ... Da bi lahko govorili o mobingu, mora biti prisotno dolgotrajno in sistematično nasilje, ki sodelavcu namerno škoduje, mu jemlje dostojanstvo, ugled in možnosti za opravljanje dela ter ga želi odstraniti z delovnega mesta.
Kakšne posledice ima mobing za človeka?
Mobing pri žrtvi povzroča precejšnje psihično in socialno trpljenje. Če traja dalj časa pri žrtvah opažamo nastanek psihiatričnih ali psihosomatskih patoloških stanj.
Posledice mobinga na delovnem mestu so vidne v počutju kot tudi v vedenju zaposlenega. Žrtve govorijo o motnjah koncentracije in spomina, pojavi se strah pred neuspehom, čutijo, da jim upada delovna samozavest, pojavijo se občutki izčrpanosti, imajo napade joka in panike, pojavi se lahko tudi samomorislko vedenje, tudi na primer pretirano kajenje, alkoholizem, predajanje drogam, samopoškodovanje ali res celo samomor.
Žrtve mobinga, ki se odločijo zaradi nevzdržnega pritiska prostovoljno zamenjati delovno okolje, največkrat zaradi izčrpanosti niso več sposobne opravljati svojega dela. Zato imajo težave pri iskanju nove zaposlitve. Zaradi zmanjšanih prihodkov pa se žrtev znajde v hudi finančni stiski, ki lahko traja tudi več mesecev ali celo let.
Kaj svetujete tem ljudem?
Če ljudje opazijo, da se jim to dogaja, priporočam, da si najdejo ustreznega psihoterapevta, ki jim bo pomagal, da ponovno vzpostavijo svojo samozavest in zaživijo človeka vredno življenje.
Kaj pa za samo učinkovitost in delo v podjetju? Kaj prinaša mobing?
Najpogosteje se mobing dogaja v kolektivu, kjer je ozračje že dalj časa zastrupljeno. Vedenje tistih, ki izvajajo mobing se seveda ne spremeni, ko jim uspe izločiti prvo žrtev iz kolektiva. Potem, ko prva žrtev odide, si povzročitelji mobinga izberejo novo žrtev. Učinkovitost v takšnem kolektivu je daleč pod povprečjem in daleč od pričakovanega. Upam si trditi, da je takšno delovno okolje v psihološkem smislu sodobna različica koncentracijskega taborišča.
Kaj naj naredi oseba, če opazi mobing na delovnem mestu?
Psihološka dinamika skupine v primeru mobinga je zelo zapletena in včasih zunanjemu opazovalcu nedojemljiva. S psihološkega vidika vemo, da se mobing dogaja ob tihem pristanku celotnega kolektiva. To pomeni, da vsi vedo kaj se dogaja, vendar nihče nič ne ukrene ...
Zakaj?
Povzročitelj mobinga s svojimi dejanji, ko sodelavca ogovarja, žali, ponižuje, se norčuje za njegovim hrbtom, posredno daje vedeti, da to lahko počne tudi ostalim, za njihovim hrbtom. Ker povzročitelj mobinga to počne samo enemu v skupini, ostalim pa ne, si ostali delajo utvare, da se njim to ne bo zgodilo. Na tak način povzročitelj daje vedeti, kaj se jim bo zgodilo, če se mu bodo uprli. Zato ostajajo v tem kolektivu, v primežu strahu. Zoperstavijo se mu ne, ker vedo, kaj jih čaka. Na tak način povzročitelj mobinga psihološko nadvladuje ostale v kolektivu.
Vseeno svetujem, da vsak, ki opazi mobing na delovnem mestu, pristopi do žrtve, in ji nudi psihološko oporo. Lahko reče: Vidim kaj se dogaja, želim, da veš, da sem na tvoji strani. Če potrebuješ karkoli, sem tu zate.« V kolikor opazi, da povzročitelj to počenja že dalj časa, naj o tem obvesti vodstvo, ki je po zakonodaji dolžno reagirati.
Kaj svetujete delodajalcem?
Delodajalci so dolžni sprejeti vse ukrepe, ki jim jih predpisuje zakonodaja. Svetujem, da dalj trajajoče konflikte opazijo in jih čimprej rešijo. V nasprotnem primeru se težave razširijo na celoten kolektiv. Velik požar je veliko težje gasiti kot upihniti majhen plamen.
Poleg tega svetujem, da vsako prijavo mobinga resno obravnavajo, se čim prej odzovejo, preverijo situacijo in osebo, ki povzroča mobing ustrezno obravnavajo.
V kolikor ne reagirajo se morajo zavedati, da podpirajo povzročitelja in tako sami sodelujejo v mobingu.
So sicer po vaši oceni nekateri ljudje tudi pretirano občutljivi in zanje predstavlja vse mobing? Ste naleteli na takšne primere?
Občutljivost na nasilje ali konflikt je seveda pri vsakem človeku drugačna. Nekateri zelo hitro zaznajo napetost v situacijah, drugi potrebujejo več časa, da opazijo, da se nekaj dogaja, spet tretji zelo dolgo lahko vztrajajo v nemogočih razmerah ne da bi sploh opazili, kaj se dogaja.
Poznamo primere, kjer so zaposleni opozarjali na mobing, nato smo tekom svetovanja ugotovili, da so nasilna dejanja vodstva posledica vedenja tega zaposlenega.
V kolikor ljudje spoznajo, da jim okolje v katerem delajo, onemogoča kakovostno delo, da zaradi narave dela niso zadovoljni in zaradi tega povzročajo slabo voljo ostalim zaposlenim in vodstvu, priporočam, da poiščejo drugo okolje, kjer bodo bolj zadovoljni. Podjetje je tako kot partner. Z nekaterimi smo lahko srečni, z drugimi nekoliko manj. Odgovornost vsakega od nas je, da si poišče tako delovno okolje, v katerem bo zadovoljen in uspešen.
Sociologinja, pedagoginja in andragoginja Snežana Kragelj iz Kragelj & Kragelj, bo predavala tudi v sklopu predavanj o mobingu, ki ga organizira skupina Goričanka.si. Prvo predavanje bo 29. 3. v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica med 18.00 in 19.30. Več o posvetu v spodnjem članku.
