Zdravje
35952 ogledov

Diskriminacija v zdravstvu: nekorektno in ponižujoče z obolelimi s hiv

Čakalnica Profimedias
Številni zdravniki ne poznajo dejanskega tveganja okužbe s hiv.

"Zaradi zobobola sem odšel k dežurnemu zdravniku," razlaga hiv pozitiven moški iz večjega slovenskega mesta. Ko je povedal, da ima hiv, ga je asistentka nemudoma odslovila. "Zobozdravnik mi je nato dejal naj pridem pred koncem ordinacijskega časa in da naj razumem situacijo, asistentka pa je odšla do sprejemnega okenca ter medicinskim sestram povedala, da sem hiv pozitiven. To je povedala tako na glas, tako da je niso slišale samo sestre, ampak tudi vsi pacienti, ki so čakali na oddajo kartice."

Nalašč govorila tako na glas, da so jo slišali vsi v čakalnici

Tik pred koncem delovnega časa se je bolnik z zobobolom vrnil v zdravstveni dom in na sprejemnem okencu oddal kartico. "Pri tem mi je diplomirana medicinska sestra rekla, da bi morali hiv pozitivni vsakič, ko oddajo kartico, povedati, da imajo hiv, da se lahko osebje zaščiti. To je povedala na glas in nediskretno, tako da so to zopet lahko slišali tudi ostali pacienti, ki so čakali na oddajo kartice. Bila je zelo neprijazna."

Z rokavicami vrnila kartico

Nekaj dni kasneje je bolnik prišel po napotnico za oralno kirurgijo, vendar je sestra spet zahtevala, da pride pred koncem delovnega časa. Po pojasnjevanju, da ne gre na obravnavo, ga je sestra vendarle spustila v ordinacijo, kjer je dobil napotnico. "Sestra si je nato nadela rokavico zgolj zato, da mi je vrnila kartico zdravstvenega zavarovanja. Na glas tako, da so slišali vsi ostali pacienti, ki so čakali v vrsti, je nato dejala, da se mora vedno zaščititi."

Na terapijo vedno zadnji

To je le ena od pripovedi o diskriminaciji oseb s hivom v zdravstvu. Poleg nekorektne in ponižujoče obravnave so obolelim s hiv dogaja tudi, da do nekaterih zdravstvenih storitev ne morejo dostopati.

Oseba, ki se je zdravila v eni od slovenskih bolnišnic, je imela na kartonu z rdečim flomastrom napisano hiv pozitiven. Rabljeno bolnišnično pižamo je morala sama odlagati v posebno vrečo, pri terapiji je vedno prišla zadnja na vrsto, še en primer diskriminacije opisujejo pri Legebitri.

Osebam s hivom svojega statusa nikjer ni potrebno razkrivati, v zdravstvu je razkrita avtomatično. "In ravno tam, kjer bi lahko te osebe pričakovale največ razumevanja, včasih doživijo diskriminacijo. Zdravstveno osebje včasih podatek, da ima pacient hiv, zlorabi za to, da takšnemu pacientu odreče določene storitve, prihaja tudi do grobega razkrivanja podatkov o hiv statusu, na primer pred ostalimi pacienti v čakalnici in podobno. Zgodbe so res grozljive," pravi Mitja Ćosić iz Društva Legebitra, kjer skušajo pomagati žrtvam diskriminacije.

Osramočen zapustil ambulanto

Hiv pozitiven moški se je zglasil pri stomatologu v manjšem slovenskem kraju. Ko je zobna asistentka vstavila kartico v čitalec in opazila izdana zdravila, naj bi pričela vpiti na pacienta, da je okužen. Vrata ambulante so bila odprta, v čakalnici pa drugi pacienti. Moški, ki je bil šokiran in osramočen, je zapustil ambulanto.

"Seveda je kakršnakoli diskriminacija zakonsko prepovedana, a zdravstveno osebje, ki hiv pozitivne osebe diskriminira, očitno zakonov ne pozna, ali pa jih preprosto ignorira. Samo na takšen način lahko pojasnim stvari, ki se včasih dogajajo, ko zdravstveni delavci očitno pozabijo, kakšno je njihovo poslanstvo," pravi Ćosić.

Veliko zdravstvenih delavcev nevednih

Hiv pozitiven moški se je zglasil v večji zdravstveni ustanovi v urgentni ambulanti Oddelka za ORL in maksilofacialno kirurgijo. Zdravnik otorinolaringolog mu je pregledal sluhovod, nakar je medicinski tehnik zdravnika obvestil, da ima pacient hiv, kar je videl napisano na napotnici. Zdravnik ga naj bi nato nahrulil, da bi to moral povedati sam že ob prihodu, ne pa, da ogroža njega in njegovo osebje. Nato si je nadel zaščitna oblačila (za čiščenje sluhovoda je oblekel zaščitno ogrinjalo, rokavice in plastični ščit za obraz) ter pacientu očistil sluhovod in vložil trak.

Tveganja za prenos pri čiščenju sluhovoda ni, primer pa kaže, kako so lahko zdravstveni delavci nevedni. "Tveganje za okužbo s hivom v zdravstvu je minimalno, ob uporabi osnovne zaščitne opreme, kakršno bi morali uporabljati pri delu z vsemi pacienti, ga praktično ni. V Sloveniji nismo imeli v treh desetletjih, odkar se je epidemija začela, niti enega primera okužbe zdravstvenega delavca na delovnem mestu, tako da je strah povsem odveč," r azlaga Ćosić, ki dodaja še, da je v zdravstvu veliko dobrih in predanih zdravstvenih delavcev, a na žalost so tudi izjeme, ki pa se ne bi smele dogajati.

Kakšna so realna tveganja?

Virus hiv se nahaja v telesnih tekočinah, kot so kri, semenska tekočina, nožnični izločki, slina in materino mleko. Vse niso enako kužne, saj je virus v njih v različnih koncentracijah. Slina ga na primer vsebuje tako malo, da je verjetnost, da se okužimo s slino, izjemno majhna. HIV se običajno prenaša s spolnimi odnosi, bodisi vaginalnimi ali analnimi, možen pa je tudi prenos z oralnimi spolnimi odnosi.

"Diskriminacija hiv pozitivnih je posledica neznanja in strahu pred morebitno okužbo. Pričakoval bi, da zdravstveni delavci poznajo realna tveganja za prenos hiva, a jih očitno ne, če se bojijo dela s takšnimi pacienti. Bil sem na sestanku, kjer mi je neki zobozdravnik iz velike zdravstvene ustanove razlagal, da se hiv prenaša po zraku. Bil sem zgrožen na to izjavo, saj bi, če bi bilo to res, vsi hodili naokrog pozitivni," pove o svoji izkušnji.

"Bolniki hitro razberejo morebitni strah"

"Bolniki od nas pričakujejo spoštovanje, human odnos in pripravljenost, da jim nudimo pomoč ter zaščito. Okuženi z virusom hiv so občutljivi pri vzpostavljanju stikov z zdravstvenimi delavci, pozorni so na vsebino pogovora, izbor besed, izogibajo se kratic hiv in AIDS. Veliko pozornosti namenijo tudi našemu obnašanju in neverbalnemu izražanju," poudarja Veronika Jagodic Bašič , predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na internistično-infektološkem področju pri Zbornici – Zvezi. "Bolniki hitro razberejo morebiten strah, zadržan odnos in pretirano uporabo osebne varovalne opreme."

Uradnih pritožb malo

Sistematičnega beleženja diskriminacije ni, so pa se s prioblemom ukvarjali tudi že zastopniki pacientovih pravic. "Razumeti je potrebno, da se diskriminirane osebe praviloma ne odločajo za pritožbe, vsaka prijava namreč širi krog oseb, ki pozna posameznikovo diagnozo, zato mnogi neljubi dogodek raje zamolčijo, verjetno pa je prisoten tudi strah pred viktimizacijo in da bi bili zaradi prijave deležni slabše zdravstvene oskrbe. Povsem nedopustno je, da v javnem zdravstvu ljudje doživljajo ponižanja in skregano je z zdravo pametjo, da ne morejo dostopati do zdravstvenih storitev ravno zaradi svojega zdravstvenega stanja," razlagajo pri Legebitri, kjer v okviru programa Buddy poleg pomoči in nasvetov pri prijavi kršitve pacientovih pravic nudijo tudi možnost pravnega svetovanja obolelim, ki so doživeli diskriminacijo.

Inženir v laboratoriju virus Zdravje Številne okužbe še neodkrite

Prijavite diskriminacijo!

V skladu z Zakonom o pacientovih pravicah lahko lahko zahtevo za prvo obravnavo zaradi kršitve pravic vložijo tudi pri ustanovi, kjer je do diskriminacije prišlo. Oškodovanec se lahko obrne še na področnega zastopnika pacientovih pravic. "Samo če bodo ljudje prijavljali diskriminacijo, se bo na tem področju kaj spremenilo!" poziva Ćosić.

*Fotografija je simbolna.

Komentarjev 27
  • Vesoljec 18:21 02.december 2017.

    AIDS je ozdravljiv. A za visok znesek.

  • Avatar Alioness
    Alioness 14:28 02.december 2017.

    S čim vse smo okuženi dandanes, pa sploh ne vedo da smo okuženi, niti mi niti dohtarji. Pa noben panike ne zganja, čeprav lahko neka stvar povzroča enake simptome kot HIV. Kar ne veš, te ne boli. Če bi se ...prikaži več tole osebje srečalo z nekim HIV pozitivnim predstavnikom GSK, bi se brez težav brez rokavic rokovali. Še kušnili bi se. To je tak - če ne veš da neka specifična beljakovina predstavlja virus, potem ga ne moreš prepoznat. In če ga ne moreš prepoznat, ne veš da obstaja in se ga ne bojiš.

  • alojzr 14:22 02.december 2017.

    AIDS je še vedno huda, neozdravljiva, potencialno smrtna in sorazmerno lahko prenosljiva bolezen. Pri zobozdravstvenem delu je veliko krvi in pršenja kužnih kapljic na vse strani. Vsak bolnik je zato dolžan s pravočasnim obveščanjem preprečiti prenos okužbe na zdravstvene delavce ...prikaži več in bolnike, ki prihajajo na zdravljenje za njim.